Vlade pri svojih političnih odločitvah vse bolj upoštevajo gospodarsko vrednost narave, ki jo ocenjuje projekt "The Economics of Ecosystems and Biodiversity (TEEB)" pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Končne rezultate triletne raziskave TEEB so objavili prejšnji teden na konferenci o biotski raznovrstnosti v Nagoji.

"Storitve narave moramo najprej prešteti, če jih želimo oceniti," pravi vodja projekta Pavan Sukhdev: "Če družba ne bo pravilno ocenila storitev, ki jih ponuja narava, bomo te storitve izgubili." V prvih analizah je projekt TEEB ugotovil, da je gospodarska vrednost storitev narave, ki smo jih izgubili in smo jih morali nadomestiti npr. s prečiščevanjem vode in omiljevanjem posledic podnebnih sprememb, 2 do 5 trilijona ameriških dolarjev letno.

Sukhdev je s sodelavci skušal izsledke raziskave vnesti v politično odločanje. Prepričan je, da bi vlade morale najprej narediti lastne študije, manjše verzije globalne raziskave TEEB, da bi ugotovile pravo gospodarsko vrednost storitev, ki jih narava prinaša njihovim državam.

Do zdaj se je za ta korak odločilo 27 držav iz Afrike in Južne Amerike ter ena iz Azije, vodilni pri tem sta Indija in Brazlija. Indijski minister za okolje in gozdove Jairam Ramesh je povedal, da njegova država pripravlja raziskavo po vzoru TEEB: "Zavezali smo se, da bomo pripravili okvir za 'državni zeleni račun', njegova glavna podpora pa bo raziskava TEEB za Indijo." Za podoben korak se je odločila tudi Brazilija.

"Pristop TEEB je zelo koristen za razumevanje vrednosti, ki jo izgubljamo z manjšanjem biotske raznovrstnosti. Pred parlamentom imamo nekaj pomembnih zakonov, ki bodo ustvarili nacionalni sistem za plačevanje storitev narave,« je povedal brazilski sekretar za biotsko raznovrstnost in gozdove Braulio Dias. Poudaril je skupno prizadevanje držav v razvoju, da bi dolgoročno dobili mednarodni plačilni sistem, ki bi denar za ohranitev narave pretakal z bogatega zahoda v druge dele sveta.

Čeprav nekatere države nagrajujejo ohranjanje gozda, to ne bo dovolj. Za popolno uveljavitev meril TEEB je nujen temeljit pregled sistema subvencij in davkov. Vodja projekta TEEB Pavan Sukdev je opozoril le na subvencije, ki jih dobi naftna industrija: "650 milijard dolarjev subvencij za nafto in plin?

Saj ne gre za dejavnost Matere Tereze, ne gre za dobrodelnost, zato subvencije niso potrebne. Rad bi, da bi države podrobno preučile svoje sisteme subvencioniranja, jih sčasoma zmanjšale in povsem ukinile. Če hočemo gospodarstvo, ki bo imelo manjši vpliv na okolje in nižje stroške za družbo, moramo najprej poskrbeti, da ne bomo podpirali tistih, ki si za to ne prizadevajo."

Vir: umanotera.org/etc