Do 2020 moramo v EU 20 % porabe energije zagotoviti z obnovljivimi viri energije. Povpraševanje po biomasi strmo narašča, rastoča trgovanje in transport biomase pa kličeta po ustreznih, tudi okoljsko sprejemljivih rešitvah.

Projekt 4biomass spodbuja trajnostno rabo obnovljivih virov energije v Srednji Evropi z aktiviranjem biomase, kot pove njegov polni naslov, in poteka pod okriljem programa Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. V  oktobru 2010 je Avstrijska energetska agencija v okviru projekta organizirala mednarodno delavnico z naslovom »Trgovanje z biomaso v Srednji Evropi«. Sodelovalo je okoli 60 mednarodnih strokovnjakov.

Predstavitve in diskusija so odražale deloma konfliktno sliko pričakovanj in trenutnih trendov trgovanja z biomaso. Posebej izpostavljen je bil trajnostni vidik transporta biomase. Vendar pa spodbuda domačih trgov, namesto izvoza biomase, čeprav s stališča trajnostnega razvoja bolj zaželen način, pomeni obenem tudi precejšen izziv. Na to kažeta primera Ukrajine in Kanade, kjer se trgovanje z gorivi, in s tem tudi izvoz biomase, razvija hitreje in enostavneje od domačih trgov, kjer povpraševanje zaostaja za ponudbo.

Prav Kanada bi utegnila biti še posebno zanimiva tudi za Slovenijo in njene logistične zmogljivosti.  Sandy Ferguson, iz BC Bioenergy iz Britanske Kolumbije, je predstavila velike potenciale izvoza lesnih peletov in opozorila na dejstvo, da je prevoz z ladjo v Evropo cenejši kot s tovornjakom z enega na drugi konec te kanadske province.

V zadnjem času imajo tam namreč velike težave z borovim ličarjem in ogromnimi površinami uničenega gozda, kjer je les primeren za uporabo samo še v energetske namene. Poleg tega, znatnejša rast domačega povpraševanja, vsaj v doglednem času, ni verjetna. Predavanje se je lepo navezalo na predstavitev Christiana Rakosa, predsednika novoustanovljene evropske platforme za lesne pelete, ki deluje v okviru AEBIOM, Evropske zveze za biomaso.

Po njegovem nas v Evropi čaka strma rast povpraševanja po peletih in domače zmogljivosti nikakor ne bodo dovolj. Omenil je možnost, da Dunaj postane logističen center, na primer za pelete pripeljane po Donavi iz Ukrajine, in nobenega pametnega razloga ni, da ne bi tega izkoristili tudi pri nas, na primer z Luko Koper, za že omenjene pelete iz Kanade.

Izpostaviti velja tudi predavanje Adama Gule, v katerem je na poljskem primeru rabe biomase za proizvodnjo električne energije, opozoril na pasti slepega sledenja zastavljenim ciljem doseganja deležev OVE in znižanja emisij CO2. V omenjenem primeru lesne sekance s tovornjaki po ozkih lokalnih cestah na velike razdalje prevažajo od vira do termoelektrarne, kjer jih potem v sosežigu uporabijo za proizvodnjo električne energije.

Pri tem je pokazal tudi na precej cenejšo, in tako z energetskega kot tudi trajnostnega stališča bistveno učinkovitejšo, možnost subvencij majhnih lesnih kotlov in peči na podeželju. Opozorilo, da je postavljanje ciljev in izvajanje ukrepov za njihovo doseganje, včasih boljše »cum grano salis«. Ključno za širšo sprejemljivost, in s tem za uspešno trgovanje z biomaso v prihodnosti, naj bi bilo tudi razvitje zanesljivega, zaupanja vrednega in istočasno tudi enostavnega sistema trajnostnega certificiranja.

S svetovno trgovino z biomaso bi bilo tako mogoče podpreti trajnostno proizvodnjo biomase in zavreti nelegalno krčenje gozdov v državah izvora. Največ naj bi na tem področju do sedaj naredili v Nemčiji.

Več o projektu in vsebinah delavnice lahko izveste na spletni strani: www.4biomass.eu.

Matjaž Grmek, ApE