Nova raziskava svari pred velikim povečanjem izpustov ogljika in spremembami rabe zemljišč

Kratko poročilo za medije: http://www.foeeurope.org/agrofuels.pdf Preberite poročilo "Predvidene posredne spremembe rabe zemljišč, povezane z razširjeno rabo biogoriv v EU": http://www.foeeurope.org/.pdf

***
Danes predstavljena študija kaže, da bodo načrti za povečanje rabe biogoriv v Evropi v naslednjih desetih letih zahtevali do 69.000 kvadratnih kilometrov novih zemljišč po vsem svetu in prispevali k povečanju pritiska na podnebje, namesto da bi ga zmanjšali [1].

Poročilo ugotavlja, da bo treba pretvoriti v polja in plantaže območje, ki je dvakrat večje od Belgije, če evropske države ne bodo spremenile načrtov za pridobivanje motornega bencina in dizelskega goriva iz rastlin za prehrano do leta 2020. To bo ogrozilo gozdove, naravne ekosisteme in revne skupnosti.
Nova raziskava prvič doslej analizira rabo biogoriv, ki jo predvidevajo države članice EU v svojih načrtih za obnovljivo energijo [2], in ugotavlja, da:

- naj bi EU do leta 2020 občutno povečala rabo biogoriv, saj bodo ta predstavljala 9,5% goriv za prevoz; več kot 90% biogoriv bo proizvedenih iz pridelkov za hrano;

- bodo biogoriva, ob upoštevanju posrednih sprememb rabe zemljišč, povzročila izpust dodatnih 27-56 milijonov ton toplogrednih plinov na leto, kar ustreza dodatnim 12-26 milijonom avtomobilov na evropskih cestah do leta 2020;

- če se politika EU ne bo spremenila, bodo dodatna biogoriva, ki jih bo EU porabila v naslednjem desetletju, v povprečju za 81-167% slabše vplivala na podnebje kot fosilna goriva.

Glede na načrte bo pet evropskih držav odgovornih za več kot dve tretjini povečanja izpustov. Tako naj bi Velika Britanija proizvedla do 13,3 dodatnih milijonov ton CO2 na leto, Španija do 9,5, Nemčija do 8,6, Italija do 5,3  in Francija do 3,9. Slovenija bi proizvedla 0,61 dodatnih milijonov ton CO2 na leto.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj in podpredsednica EEB, enega od naročnikov raziskave, je izjavila: "Zdaj vemo, kakšen je obseg škode, ki jo bodo evropske države povzročile s svojimi trenutnimi načrti za biogoriva – zato, da se bomo lahko še več vozili v svojih avtomobilih, bodo gozdovi in narava utrpeli šokanten obseg uničenja.

Če bo raba biogoriv sledila trenutnim načrtom EU, bodo zaradi sproščanja podnebju škodljivih toplogrednih plinov biogoriva hujši onesnaževalec kot fosilna goriva. EU mora nujno oceniti trajnostnost rabe biogoriv in zagotoviti, da raba le-teh ne bo privedla do povečanja pritiska na podnebje ali uničevanja okolja. "

Živa Gobbo iz društva Focus, ki je tudi koordinatorka delovne skupine za podnebje in razvoj pri SLOGI, platformi za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, je opozorila: "Tako, kot smo si zamislili proizvodnjo in rabo biogoriv v EU danes, biogoriva niso podnebju prijazna rešitev za naše energetske potrebe.

EU trenutno načrtuje, da bo podjetjem za proizvodnjo biogoriv dala proste roke za nadaljnje uničevanje zemljišč na škodo revnih po svetu, da bomo lahko napolnili naše rezervoarje za goriva, namesto da bi revni lahko napolnili svoje želodce s hrano. Trenutni načrti EU za rabo biogoriv ogrožajo milijone ljudi in krhko varnost preskrbe s hrano v Afriki".

Raziskava, ki jo je naročila koalicija okoljskih in razvojnih organizacij [3], vključuje učinke posrednih sprememb rabe zemljišč, ki jih povzročajo biogoriva, zaradi česar je to najbolj realistična ocena doslej o resničnem vplivu ciljev EU glede biogoriv. Raziskava prihaja v ključnem trenutku za politiko biogoriv EU, ko mora Evropska komisija do konca leta poročati o tem, kako obravnavati in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Slovenske okoljske organizacije [4] se pridružujejo pozivu vladam držav EU in Evropski komisiji, da nujno ocenijo dejanske učinke biogoriv na podnebne spremembe in varnost preskrbe s hrano, in dajo prednost energetski učinkovitosti v prometu ter zmanjšanju prometnih tokov skozi pametno upravljanje mobilnosti. Nova zakonodaja mora upoštevati celoten ogljični odtis biogoriva, tako da uvede “faktorje” posrednih sprememb rabe zemljišč.

Dejan Savić, Greenpeqace Slovenija, je poudaril: "Nikakor ne nasprotujemo ukrepanju EU na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prometu, ampak zahtevamo od EU, da naj sprejeti ukrepi resnično zmanjšujejo izpuste v prometu in da naj bodo trajnostno naravnani. Kot kaže nova študjia, sedanja politika podpore biogorivom v EU to vsekakor ni."

Nuša Urbančič, European Federation for Transport & Environment: "Ta raziskava kaže, da cilji EU glede biogoriv pomenijo nazadovanje pri podnebnih politikah za prevoz. Dokler ne bodo v celoti upoštevane posredne spremembe rabe zemljišč, bo EU še naprej subvencionirala alternativno energijo, ki ni nič boljša od fosilnih goriv, ki naj bi jih zamenjala.”

***
Opombe za urednike:
[1] Inštitut za evropsko okoljsko politiko (IEEP). November 2010. "Predvidene posredne spremembe rabe zemljišč, povezane z razširjeno rabo biogoriv v EU: analiza uspešnosti držav članic". Avtorica: Catherine Bowyer, višja politična analitičarka. http://www.ieep.eu

[2] Študija analizira 23 načrtov, ki so bili predloženi oktobra 2010 (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija). http://ec.europa.eu/energy/renewables/transparency_platform/action_plan_en.htm. To je del Direktive EU o obnovljivih virih energije.

[3] Te organizacije so: ActionAid, BirdLife International, ClientEarth, Evropski okoljski biro, FERN, Friends of the Earth Evropa, Greenpeace, Transport & Environment, Wetlands International.

[4] Pozivu se v Sloveniji pridružujejo: Inštitut za trajnostni razvoj; Focus, društvo za sonaraven razvoj; Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj; Slovenski e-forum; CIPRA Slovenija, Klub Okoljski center, Greenpeace Slovenija.

***
Za več informacij:
Anamarija Slabe, INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ, Okoljski center, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana, tel. (01) 4397 460; GSM 041 725 991, faks (01) 4397 105, info@itr.si, www.itr.si.

Nadaljnje študije o učinkih posrednih sprememb rabe zemljišč (v slovenskem jeziku) so na voljo na www.itr.si