Po dveh letih opozarjanja na nespoštovanje veljavnih evropskih pravil o oglaševanju novih osebnih vozil, je vlada le sprejela uredbo, ki prinaša več reda in preglednosti na področje informiranja potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 pri nakupu osebnih vozil, sporočajo iz Focus društva za sonaraven razvoj [1].

Nova uredba, ki jo je vlada sprejela 7. oktobra 2010, jasno določa pravila oglaševanja porabe goriv in emisij CO2 iz vozil, za kršitelje pa predpisuje denarne kazni. Uredba je rezultat prizadevanj Focus društva za sonaraven razvoj za spoštovanje evropske zakonodaje v Sloveniji.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je vloga Sonca zelo verjetno povsem nasprotna od dozdajšnjih teorij - večja sončna aktivnost pomeni hladnejšo Zemljo in obratno, pravijo znanstveniki. Raziskovalci iz Londonskega Imperial Collegea so ugotovili, da dnevno obsevanje Sonca vpliva na zemljo na popolnoma nasproten način, kot so domnevali do danes.

Ko je Sonce v najmanj intenzivnem delu 11-letnega sončnega cikla (kot je bilo decembra 2009), Zemljo dejansko ogreje. Nasprotno, v najsvetlejšem delu cikla pa Zemljo ohlaja.

Srečanje za ekološke vasi v Kočevskem rogu

Vljudno vabljeni,
na "ekovaško praznovanje jeseni", ki bo letos potekalo od petka 15 oktobra, do nedelje 17 oktobra. Druženje je namenjeno vsem, ki vas zanima bivanje v ekološki vasi in rodovna posestva.

Za ta namen je rezervirana koča v neokrnjeni naravi Kočevskega roga v zapuščeni kočevarski vasi v Podstenicah (blizu Dolenjskih toplic), kjer bo obe noči možno tudi prespati. Srečanje bo potekalo ne glede na vreme, saj je dovolj prostora v koči in tudi zunaj je pokrit prostor.

Podnebne spremembe lahko na gozdove vplivajo na več različnih načinov. Po eni strani lahko z višjimi temperaturami podaljšajo sezono rasti, po drugi strani pa lahko spremembe v dostopnosti vode rast omejujejo. Lahko se tudi spremeni pogostost pojavljanja škodljivcev, suš in požarov.

Študija, ki jo je podprla Evropska komisija, je analizirala dosedanje raziskave o vplivu podnebnih sprememb na pet različnih tipov evropskih gozdov: borealne, zmerne celinske, zmerne oceanske, sredozemske in gorske gozdove. Ugotovitve študije so: Vse višje temperature bodo skupaj z naraščajočimi količinami ogljikovega dioksida podaljšale dobo rasti borealnih gozdov.

Načrt upravljanja voda bo Ministrstvo za okolje in prostor zaključilo predvidoma do konca letošnjega leta. Dokument bo določil mehanizme za vodenje politike pri upravljanju voda in ukrepe, s katerimi bomo do 2015 dosegli dobro stanje voda. Slovenski načrt bo vključeval vodni območji Donave in Jadranskega morja.

Da bi dosegli dobro stanje voda, Ministrstvo za okolje in prostor poleg že pripravljenih strokovnih podlag načrtuje obsežna posvetovanja. Moderirana posvetovanja bodo potekala v septembru na regionalnih delavnicah po posameznih porečjih – Mura, Drava, Sava, Soča, jadranske reke.

Zaključek akcije »Okolju prijazna občina 2010«

Društvo Planet Zemlja bo danes ob 19.30 v dvorani Povodni mož na Gospodarskem razstavišču podelilo priznanja v okviru akcije »Okolju prijazna občina 2010«.

Občine, ki so po podatkih ankete in upoštevajoč velikost občine naredile največ na področju osveščanja in varovanja okolja, so bile izbrane v treh kategorijah; v kategoriji z do 3.000 prebivalcev je bila izbrana občina Dobrovnik, v kategoriji z od 3.000 do 10.000 prebivalcev občina Vojnik in v kategoriji z nad 10.000 prebivalci občina Celje.

Nepravilno ravnanje v okolju in z naravo, kot plod neznanja ali neupoštevanja, lahko privede do nesreč in celo katastrof, zato je pomembno, da poznamo posledice svojega ravnanja. Osveščanje se mora začeti čim prej, že v zgodnjih otroških letih.

29.9.2010 je bila tiskovna konferenca o izvedbi inovativnega programa POZOR - VELIKI NEMARNI ŠKORNJI, ki se izvaja v letih 2010 in 2011 v koordinaciji
• VISTA, Zavoda za razvoj vrednot Murska Sobota (koordinacija, vsebinska zasnova),
• Javnega zavoda Krajinski park Goričko (koordinacija, vsebinska zasnova)
• Pomurski ekološki Center (informiranje ciljnih skupin)
• OŠ Tišina (IKT informiranje).

V Sloveniji že nekaj časa na ne pridelujejo školjk klapavic na školjčiščih zaradi prepovedi inšpekcijskih služb, ki so ugotovile, da je uživanje teh nevarno za zdravje ljudi zaradi strupenih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi.

Onesnaženje školjk klapavic je zajelo celotni Tržaškem zaliv. AAG Greenaction Transnational se je zaradi tega obrnil na Evropsko unijo, saj je že tvegano zdravje evropskih potrošnikov. V Torinu in Bologni so na državnem tožilstvu predstavili zahtevo po preiskavi tega primera.

Velikani so med nami. Prihajajo, odhajajo, se borijo za preživetje in umirajo, vsak dan vsa leta, vedno in povsod. Koder koli se jim posreči naseliti so ljudje ponosni nanje, kot bi imeli pri njihovem nastanku kakšne zasluge. In jih velikokrat tudi imajo, čeprav tisti ljudje, ki zasluge imajo, največkrat niso isti kot tisti, ki se z zaslugami hvalijo.

Največkrat opazimo le mogočne velikane, čeprav je mogočnost relativna in odvisna predvsem od vrste. Nekateri velikani spadajo med redkejše vrste, zato so dovolj že majhne dimenzije, če pa govorimo o izumirajoči vrsti, je že sam pojav vreden izredne pozornosti in za velikana proglasimo največjega ne glede na to kolikšen prsni obseg ima. Če pa so velikani iz močno razširjenih vrst je konkurenca huda in le redki velikani zadostijo strogim kriterijem. Pri tovrstnih velikanih je za preboj med najmogočnejše potreben obseg v prsni višini šest metrov in več.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, če se v Parizu te dni zazrete v zrak, boste nad mestom opazili ogromen balon, ki meščane obvešča o kakovosti zraka v francoski prestolnici. Kar se tiče onesnaženosti ozračja, se Pariz ne razlikuje od drugih evropskih mest, saj ima dobre in slabe dni. A v Parizu ni treba biti znanstvenik, da bi čutili razliko, saj je treba le pogledati v zrak.

150 metrov nad mestnim parkom Andre Citroen v 15. pariškem okrožju plava Air de Paris, ogromen helijev balon, ki s spreminjanjem barve Parižanom sporoča, kako dobra ali slaba je kakovost zraka. Ko je kakovost dobra, se balon, ki je širok 22 metrov in dolg 32 metrov, obarva zeleno, ko je ozračje slabo, pa je balon rdeče barve. Če je kakovost zraka nekje vmes, se balon obarva oranžno.

Pomagajte ustaviti pobijanje delfinov!

Na Japonskem vsako leto pobijejo 23,000 delfinov! Vsako leto! Gre za kraj Taiji, kjer se delfini selijo, ribiči pa to dobro izkoristijo. Delfine najprej z uporabo zvoka prestrašijo in spodijo v zaliv, nato pa ga zaprejo z mrežami. Drug dan najprej pridejo trenerji delfinov in pokupijo najlepše.

Ostale delfine odvlečejo v majhen skrit zaliv tam pa vse do zadnjega pobijejo. Voda v zalivu je obarvana živo rdeče, delfini se prestrašeni trudijo pobegniti ampak ranjeni poginejo.

Administracija ZDA najverjetneje ne bo podaljšala prepovedi vrtanja naftnih vrtin vglobinah. Razlog za to je napredek, ki so ga pokazala podjetja od velikega razlitja v Mehiškem zalivu aprila letos, je sporočilo ameriško notranje ministrstvo.

Vodja oddelka za upravljanje energije v oceanih pri notranjem ministrstvu Michael Bromwich je poudaril, da so ga prizadevanja naftnih in plinskih podjetij, da bi se čim učinkoviteje odzvala ob morebitnih nesrečah, navdušila: "Mislim, da so se razmere močno spremenile in zato ni verjetno, da bi vlada prepoved vrtanja po 30. novembru podaljšala.

V letu 2002 je Vlada RS izdala Uredbo o zatočišču za živali prosto živečih vrst. Po tej uredbi je mogoče v zatočišče sprejeti v začasno oskrbo oz. zdravljenje bolne ali ranjene živali, zapuščene mladiče, ki sami niso sposobni preživeti v naravi in v drugih primerih, ki so navedeni v uredbi ...

Iz same uredbe bi bilo mogoče zaključiti, da lahko azil za prosto živeče živali sprejme v začasno oskrbo oz. zdravljenje vse vrste živali. Po tolmačenju pristojnega državnega organa pa temu ni tako, saj se v azil ne smejo sprejeti tiste živali, ki imajo status divjadi. Divjad pa so, po Zakonu o divjadi in lovstvu, vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo.

Skoraj pet milijonov ptic selivk, ki se iz Kanade že odpravljajo proti jugu, bodo med preletom Mehiškega zaliva naletele na pravi šok. Močvirja, otoki in obale v Mehiškem zalivu, prek katerega ptice potujejo, so močno onesnaženi, zato se ornitologi bojijo, da bodo številne ptice prišle v direkten stik z naftnim madežem.

Nujno je, da se ptice na okoli 800 kilometrov poti ustavijo in njihova priljubljena postojanka so močvirja in obale Mehiškega zaliva, kjer si skušajo nabrati maščobne zaloge za končni del potovanja do Karibov ali Južno Ameriko.

Še nikoli se ni toliko govorilo o podnebnih spremembah in o ukrepih proti njim kot v zadnjih mesecih. V javnih in političnih diskusijah gre predvsem za zniževanje emisij toplogrednih plinov s strani prometa in industrije kot tudi naših potreb po toplotni energiji in elektriki. Pri vsem tem pa vplivajo vsi našteti dejavniki na podnebne spremembe občutno manj kot naše prehranjevalne navade. Študije dokazujejo: uničevalec podnebja št. 1 je proizvodnja mesa.

Prehrana z živalskimi produkti ne le da povzroča večji del toplogrednih učinkov, ki jih povzroča človek, tudi njeno zmanjšanje lahko, v nasprotju z drugimi ukrepi, poteka brez  investicij v nove drage tehnologije. Zato bi bilo skrajno nespametno, da bi ignorirali ravno ta najučinkovitejši ukrep proti podnebnim spremembam: spremembo prehranjevalnih navad.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da je Kent - Polje več kot stotih velikanskih vetrnic na obali Kenta v Severnem morju bodo danes aktivirali. Pridelale bodo 300 megavatov električne energije, kar je dovolj za oskrbovanje majhnega mesta – vendar le v primeru, če je veter dovolj močan.   Polje več kot stotih velikanskih vetrnic na obali Kenta v Severnem morju bodo danes aktivirali.

Pridelale bodo lahko 300 megavatov električne energije, kar je dovolj za oskrbovanje majhnega mesta – vendar le, če je veter dovolj močan. Polje več kot stotih velikanskihvetrnic na obali Kenta v Severnem morju bodo danes aktivirali.Pridelale bodo lahko 300 megavatov električne energije, kar jedovolj za oskrbovanje majhnega mesta – vendar le, če je veterdovolj močan.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da medtem ko večina ljudi na Zemlji živi v mestih, prebivalce mest v srednje bogatih in revnih državah vse bolj ogrožajo naravne katastrofe, nasilje in zdravstvene težave, kaže svetovno poročilo o katastrofah, ki ga je pripravila Mednarodna zveza Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Tveganja se povečujejo zaradi hitre urbanizacije, slabega lokalnega upravljanja, rasti prebivalstva in vse hujših naravnih nesreč, ki so posledica globalnega segrevanja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Tržaški okoljevarstvenik Robert Giurastante je bil  ponovno napaden. V nedeljo 26. septembra so neznanci skušali vdreti v stanovanje in so pri tem uničili zvonec. Robert Giurastante odgovoren v Organizaciji Greenaction Transnational in predstavnik Italije v organizaciji Alpe Adria Green, je bil že 6 aprila  ustrahovan, na način značilen za mafijske organizacije, ko je na vhodu v svoje stanovanje

Pod predpražnikom našel odsekano kozličkovo glavo. Preiskave s strani orožnikov tržaškega državnega tožilstva so bile ustavljene v zelo kratkem času, saj so trajale samo mesec dni. Javni tožilec (g.Pietro Montrone), ki je bil zadolžen za to preiskavo, je celo ukazal uničiti dokazni material (odsekano kozličkovo glavo) in s tem onemogočil nadaljnje preiskave.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) in organizator trga z električno energijo Borzen sta pripravila priročnik o tem, kako zgraditi manjšo elektrarno.

V priročniku so nasveti za morebitne vlagatelje, ki bi želeli investirati v izgradnjo manjših elektrarn za proizvodnjo električne energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije. Informacije so podane na enostaven in razumljiv način. Opisan je potek gradnje, od prve ideje do postavitve, priključitve in pridobitve dovoljenj in pogodb za prodajo električne energije in prejemanje podpor.

PREDSTAVITEV ATLASA POTENCIALNIH GROŽENJ ZA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST TAL

Evropska komisija je na konferenci o tleh, podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti (Bruselj, 23. in 24. september 2010) predstavila atlas potencialnih groženj za biotsko raznovrstnost tal.

Atlas, ki ga je Evropska komisija pripravila v sodelovanju s partnerji, zajema večino držav članic Evropske unije, tudi Slovenijo. Z njim želi Komisija nosilcem odločanja pomagati pri zaščiti biotske raznovrstnosti tal. V atlasu so izpostavljena območja v Evropi, kjer je tveganje za zmanjšanje biotske raznovrstnost tal v primerjavi s sedanjim položajem največje.

Varuh človekovih pravic RS pripravlja četrti dan odprtih vrat za predstavnike civilne družbe s področja okolja.

Srečanje bo potekalo v četrtek, 30. 9. 2010, ob 10. uri, v prostorih Varuha človekovih pravic RS na Dunajski 56 v Ljubljani (4. nadstropje).

Tema tokratnega srečanja bo tretji steber Aarhuške konvencije - prost dostop do pravnih sredstev za varstvo pravic prejšnjih dveh stebrov.

Turizem in biotska raznovrstnost je tema letošnjega Svetovnega dneva turizma, ki ga 27. septembra svet obeležuje od leta 1980 dalje.  »Biotska raznovrstnost je globalno tveganje. Potovanje in turizem morata biti del globalnega truda za zaščito biotske raznovrstnosti«, je  v svoji poslanici ob svetovnem dnevu turizma povedal generalni sekretar Svetovne turistične organizacije ZN Taleb Rifai. Vloga turizma pa sega dlje od zaščite biodiverzitete, zato je ključno vprašanje, kako lahko turizem zmanjša svoje negativne socialne, okoljske in ekonomske vplive. 

Turizem je ena največjih svetovnih storitvenih industrij - od leta 1950 do 2008 se je število mednarodnih turistov (merjeno po številu mednarodnih prihodov) povečalo iz 25 milijonov na 900 milijonov. Zaradi svoje razsežnosti močno posega v naravno, kulturno in družbeno okolje ljudi in krajev po celem svetu. To ima nemalokrat negativne posledice in zato je turizem, namesto ena izmed glavnih gonil družbeno ekonomskega razvoja, pogosto vzrok kopičenju bogastva v rokah turističnih operaterjev, izkoriščanju lokalnih skupnosti in neenaki razdelitvi svetovnega bogastva.

Če bi nekomu pred stotimi leti rekli, da bodo ljudje nekoč morali vodo filtrirati, jo prečiščevati in se celo boriti zanjo, bi vas prav okroglo pogledal ali pa si v najboljšem primeru mislil, da prihajate iz kakšne puščavske države. A to, kar je bilo nekoč le težava sušnih področij, postaja danes zelo resna in skrb vzbujajoča realnost po vsem svetu.

Voda, ki nam jo je narava podarila kot nekaj, kar naj bi brez skrbi neposredno uživali, postaja vse bolj neužitna, tista, ki je zaenkrat še čista, pa vse bolj cenjena. V Sloveniji se tega morda premalo zavedamo, saj smo ena redkih evropskih držav, kjer lahko še vedno pijemo vodo iz pipe (pa tudi to je za pitje bolje pretočiti čez kakšen kakovosten filter!), poleg tega pa je tudi (še) ne plačujemo, saj naše položnice zaenkrat vključujejo le ceno vzdrževanja vodovodne infrastrukture. A kako dolgo še?