Napad panike: Lahko se zgodi vam in seveda nekomu v vaši bližini. Kako pomagati?
Napovedi kažejo, da bo okoli 60 milijonov ljudi v času svojega življenja doživelo panični napad in zgodi se lahko vsakemu izmed nas. 

To so simptomi
Med napadom posameznik doživlja nekatere od naslednjih simptomov: znojenje, vroče ali hladno oblivanje potu, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutke davljenja ali dušenja, oteženo dihanje, tresavico, bolečine v prsih, vrtoglavico, odrevenelost, slabost ali zmedenost. "Ljudje ob paničnem napadu poleg strahu občutijo še različne telesne in fiziološke spremembe, ki se kažejo kot hitro bitje srca, težko, pospešeno dihanje, bolečine v prsih, potenje, napetost v mišicah, spremenjen vid, sluh, drugačno, popačeno zaznavanje sebe ali okolico. Strah jih je, da da bodo izgubili kontrolo, da se jim bo zmešalo, ali pa bodo umrli," dodaja psihoterapevtka Pika Bensa.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

STARODAVNA POMOČ ZA ŽENSKE TEŽAVE
Maji so bili prepričani, da je maternica središče ženske. Če ni v ravnotežju, je neuravnoteženo tudi celotno življenje ženske. "Dandanes ima kar 80 odstotkov žensk premaknjeno maternico," pripoveduje Maginja Blinkita, slovenska poznavalka majevske modrosti in maserka majevske abdominalne masaže, " torej gre za nekaj normalnega, ne pa tudi naravnega."

Maji so zato razvili posebno masažno tehniko, ki pomaga odpraviti nepravilni položaj maternice. Poleg tega blagodejno vpliva na prebavo in druga obtočila, pri moških pa prispeva k normalnemu delovanju prostate.  Z velikim pričakovanjem sem se tudi sama ulegla na masažno mizo in se prepustila znanju starodavnih Majev izpod rok Maginje Blinkite.

Da toksične kemikalije in hormonski motilci slabijo plodnost, je znano že dolgo. Med bolj znane spadajo DDT, PCP-ji, bisfenol A in dioksini. V zadnjem času beremo tudi poročila o zelo povečani uporabi kemikalij PFAS, ki niso prisotne le v pesticidih, temveč tudi širše.

Bioakumulacija kemikalij
Gre za več kot 4700 kemikalij, ki prehajajo skozi zemljo in pronicajo  v podtalnico ali pa se prenašajo po zraku in potujejo daleč od mesta, na katerem so bili izpuščeni v okolje. Poleg tega so nadvse obstojni in se bioakumulirajo v človeku.

Dojenčki in malčki do petega leta starosti naj pred zasloni preživijo čim manj časa, oziroma nič do prvega leta starosti, v svojih prvih smernicah za fizično dejavnost otrok priporoča WHO. Za najmlajše pa priporočajo 'pasenje kravic'.

V novih smernicah za fizično dejavnost otrok do petih let Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da dojenčkov in malčkov ne bi smeli puščati pred televizorjem ali drugimi zasloni. WHO se v smernicah močno osredotoča na sedenje otrok pred televizijo, pred računalnikom, in na čas, preživet z mobilnim telefonom ali tablico v roki, kar je povezano z vse manjšo fizično dejavnostjo otrok - kar pa je v veliki meri povezano tudi z debelostjo, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje.

Na okrogli mizi o duševnem zdravju izpostavljena pomembnost medresorskega sodelovanja
Na okrogli mizi Nacionalnega inštituta za javno zdravje o vlogi države pri skrbi za duševno zdravje so odločevalci izpostavili pomembnost medresorskega sodelovanja na tem področju. Okrogla miza je bila uvod v Festival duševnega zdravja, ki bo 15. maja v Mariboru. Eden od ciljev festivala je prek delavnic in predavanj prebivalcem približati področje duševnega zdravja.

Strokovni direktor NIJZ, prof. dr. Ivan Eržen, je poudaril, da se v razvitih državah soočamo z velikimi izzivi na področju duševnega zdravja. V zadnjih desetletjih se je stanje duševnega zdravja prebivalstva poslabšalo, pri čemer so še posebej prizadeti odraščajoči. Izpostavil je različne oblike odvisnosti, vključno z nekemičnimi, ter dejavnike, kot so razmere v družbi, visoka stopnja izolacije, digitalizacija, uporaba družbenih omrežij in stres pri delu, ki dodatno negativno vplivajo na duševno zdravje prebivalstva.

Kako pomanjkanje energije vpliva na plodnost in kaj lahko storimo, da bo proizvodnja celične energije boljša? 

Več kot 90 odstotkov energije za delovanje telesa naj bi nastalo v mitohondrijih - celičnih elektrarnah. Te zaužite hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) pretvorijo v energijo (molekule ATP). Kratko videoanimacijo tega procesa si lahko ogledate na https://www.youtube.com/watch?v=39HTpUG1MwQ. 
Zdravje in delovanje sleherne celice (tudi reproduktivnih organov) sta zato odvisna od dobrega delovanja celičnih elektrarn, saj se tam ustvarjena energija porablja za njene potrebe.

Telovadba je odlična zaščita pred prehladom in gripo, saj redna aerobna vadba, kot so tek, hitra hoja, kolesarjenje ali aerobika, krepi vaš imunski sistem ter prepolovi tveganje za bolezni. 

Da bi se zaščitili pred gripo in prehladom, bi morali vaditi vsak dan ali vsaj vsak drugi dan od 30 do 45 minut. Naš imunski sistem potrebuje aktivnost, da bi dobro deloval. Vsakič, ko telovadimo, spodbudimo cirkulacijo in ustvarjanje celic. Kaj pa, ko zbolimo? Ali je tudi tedaj dobro telovaditi?

Za slabim počutjem, ki ga lahko pogosto občutimo ob krajšanju dneva, se lahko skriva več dejavnikov.

Hormonsko neravnovesje
Naše čustveno ravnovesje oz. počutje je močno odvisno od usklajenega delovanja številnih hormonov. In dva izmed njih (melatonin in serotonin) sta postavljena na preizkušnjo prav s krajšanjem dneva. 

Nekateri ob nastopu jeseni obžalujejo, da ne bo več toliko toplega sončka, gibanja v naravi … in si zato slabo počutje po nepotrebnem ustvarjajo kar sami z negativnimi mislimi, ne da bi s tem res imeli težave. Drugi pa imajo ob prehodu iz svetlih v temne mesece resnično lahko težave, ki izvirajo iz hormonskega neravnovesja. Če so težave dolgotrajne in se ponavljajo, lahko gre celo za sezonsko depresijo. Znaki te so: zaskrbljenost, nihanja v počutju, napadi panike, pomanjkanje energije, razdražljivost, upad koncentracije, motnje v spanju, upad libida itd.

Tveganja, če ne jemljemo zdravil?
Adherenca ali komplianca sta izraza, ki označujeta stopnjo, do katere se bolnik drži predpisane terapije. Da bi predpisana zdravila delovala, jih je potrebno jemati redno, v pravem odmerku in dovolj dolgo. Neupoštevanje terapevtskega režima lahko povzroči poslabšanje bolezni in njeno hitrejše napredovanje, pogostejše hospitalizacije in celo smrtni izid. Če se zdravljenje ne izvaja, kot je predpisano, to lahko znatno zmanjša delovno sposobnost kot tudi kakovost življenja.

Terapevtska (ne)komplianca /adherenca je značilna za številne kronične somatske bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, pa tudi za duševne motnje, zlasti shizofrenijo in motnje čustovanja. Raziskave kažejo, da se manj kot polovica pacientov drži predpisane sheme zdravljenja, kar predstavlja veliko zdravstveno težavo.

Zveza potrošnikov Slovenije o avokadu

Resnice o »aligatorjevi hruški«
Vse večjo porabo avokada, nekoč znanega tudi kot »aligatorjeva hruška«, lahko pripišemo ne samo trendu bolj razširjenega uživanja sadja in zelenjave v zadnjih letih, ampak tudi vsestranski uporabi v kulinariki in ugodnemu prehranskemu profilu.

Leta 2022 so ga v svetu pridelali skoraj 9 milijonov ton, kar je približno trikrat več kot leta 2000. Z vplivom globalizacije se je trend uživanja tega tropskega sadeža razširil skoraj po vsem svetu, tudi med slovenske potrošnike.

Voda iz pitnikov je priročna, cenovno dostopna in trajnostna izbira
Prihajajo toplejši dnevi, ko bo vnos zadostne količine vode še bolj pomemben. Voda je zelo pomembna za naše življenje, saj je vključena v skoraj vse funkcije človeškega telesa.

Dehidracija vpliva na fizično in kognitivno zmogljivost oziroma funkcijo, saj lahko povzroči motnje v razpoloženju (utrujenost, jeza, zmedenost …) in vpliva na zbranost, kratkoročni spomin itd. Fakultete imajo pri ustvarjanju okolja, ki podpira in spodbuja zdrave navade, zelo pomembno vlogo. Z namestitvijo pitnikov svojim študentom omogočajo, da imajo vodo vedno na dosegu rok.

Pacientova avtonomija odločanja o lastnem zdravljenju je zagotovljena s pravico do seznanjenosti z informacijami o zdravljenju. Na to pravico pa se veže t. i. pojasnilna dolžnost zdravnika.

Zdravnik namreč odškodninsko ne odgovarja zgolj zaradi napak pri izvajanju zdravljenja v smislu kršitev pravil stroke, temveč lahko odškodninsko odgovarja tudi v primeru, ko ni na primeren način opravil svoje pojasnilne dolžnosti. Po definiciji gre za dolžnost zdravnika, da na ustrezen način v primernem obsegu pojasni vse bistvene okoliščine o posegu.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

»Nikjer, kjerkoli sem bil po svetu, nisem pil po okusu tako dobre vode kot pri nas.«
Uporaba zdravil se zaradi starajočega prebivalstva povečuje povsod po svetu. To postaja vse hujši okoljski problem, ker ostanki zdravil končajo tudi v pitni vodi.

Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo med drugim opravljajo raziskave o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah v Sloveniji in kako ti lahko vplivajo na ljudi in okolje. Naš sogovornik je doc. dr. Jurij Trontelj, mag. farmacije, s katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko.

Vsi smo že slišali za različne načine razstrupljanja.
Razstrupljanje s sokovi, s sadjem, čiščenje črevesja, razstrupljanje brez uživanja sladkorjev in še mnogi drugi načini. Toda ali zares delujejo? Kaj naj bi v našem telesu povzročili?

Čiščenje in razstrupljanje telesa postajata vse bolj popularna, lahko bi celo rekli moderna procesa, ki sta postala del vsakdana mnogih svetovno znanih zvezd. Nič čudnega, saj oba načina obljubljata odstranitev strupov iz telesa in doseganje boljšega zdravja in dobrega počutja.

Večina ljudi ob tej besedi pomisli na jogurte. Živo-aktivne kulture v njih pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni. Vendar pa ne govorimo samo o jogurtih.

Beseda "probiotični" je sestavljena iz dveh grških besed: "pro", ki pomeni promocijo in "biotske", ki pomeni življenje. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje probiotike kot mikroorganizme, ki imajo koristi za zdravje. Podobno USDA opredeljuje probiotike kot "katero koli mikrobno prehransko dopolnilo, ki ugodno vpliva na gostitelja."

ZPS opozarja - Hormonski motilci v telesu NISO hormoni!

Telesu tuje snovi lahko vplivajo na hormonski sistem ljudi in živali - žal pogosto z negativnimi posledicami
Področje kemijske varnosti za potrošniške organizacije ni nova tema. Pravzaprav spada med pomembnejše teme njihovega delovanja. Z njo se ne srečujejo samo pri testu živil ali kozmetičnih izdelkov, zdravju in okolju nevarne snovi iščejo tudi v tekstilnih izdelkih, športnih pripomočkih, kovčkih in celo v pnevmatikah.

Hormonski motilci so globalna težava
Hormonski motilci so telesu tuje snovi, ki zaradi naključne podobnosti v strukturi s telesu lastnimi hormoni posnemajo, krepijo ali blokirajo njihovo delovanje. Če je škodljiv vpliv dokazan, govorimo o hormonsko škodljivih kemikalijah. V angleščini jih imenujejo »endocrine active chemicals« ali »endocrine disrupting chemicals« (EDC).

Ni vse zlato, kar se sveti. Energijske pijače niso za otroke in mladostnike
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije v partnerstvu z Ministrstvom za zdravje, s številnimi drugimi strokovnimi, športnimi in mladinskimi organizacijami ta teden nadaljujemo z akcijo osveščanja »Do dobre energije brez energijskih pijač,« s katero opozarjamo, da tovrstne pijače niso primerne za otroke in mladostnike. Za moč in energijo potrebujejo predvsem uravnoteženo prehrano, redno ukvarjanje s športom ter kakovosten spanec. Pomembno je tudi, da jih naučimo kritičnega vrednotenja informacij, ki jih obdajajo.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so ravno otroci in mladostniki največji porabniki energijskih pijač. Čeprav zanje sploh niso primerne, jih pije kar 40,9 % mladostnikov, vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik. Najvišji odstotek pitja ugotavljajo pri 17-letnih fantih, med njimi je takih že več kot polovica (60,3 %).

Okužbe s HPV - vzrok za 200 rakov letno
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV, ki ga vsako leto obeležujemo 4. marca, opozarjamo na breme okužb s humanimi papiloma virusi (HPV), s katerimi se tekom življenja vsaj enkrat okuži večina prebivalcev. Breme HPV ni majhno - zaradi rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV, na leto v Sloveniji zboli okoli 200 ljudi. Najboljši način preprečevanja okužb s HPV je cepljenje šestošolk in šestošolcev.

S humanimi papiloma virusi (HPV) se tekom življenja okuži med 80 in 90 odstotkov spolno aktivnih ljudi, večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti. Zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih med 15 in 25 let. Pri 90 odstotkih bo okužba sama izzvenela, pri 10 odstotkih pa napreduje v dolgotrajno okužbo, ki lahko vodi v nastanek raka.

Več kot 4100 odkritih rakov debelega črevesa in danke v 15 letih delovanja ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spremembe - to so ključni poudarki presejalnega Programa Svit, ki je v tem obdobju marsikateremu udeležencu rešil življenje.

Po podatkih Registra raka je sodelovanje v Programu Svit zmanjšalo število novih rakov debelega črevesa in danke, ki je trenutno peti najpogosteje odkriti rak v Sloveniji in ne več drugi, kot pred uvedbo Programa Svit.

Že od nekdaj so imeli ljudje pri hišah mačke. Po splošnem prepričanju z namenom da lovijo miši in druge nedobrodošle glodalce, a veliko zgodovinskih virov navaja še druge razloge za sobivanje ljudi in mačk. Nekdaj so mačke spustili v hišo pred vselitvijo, da jo očistijo vseh slabih energij. V Starem Egiptu so bile mačke čaščene kot svete živali in so jih zelo spoštovali.

Sodelovale so pri obredih in zdravljenjih. Po nekaterih verovanjih mačka pride k hiši, ko se rodi otrok, z namenom da ga varuje pred vplivi slabih energij. Ko otrok doseže neko stopnjo zrelosti, se mačka poslovi. Če boste raziskovali zgodovino sobivanja človeka in mačke, boste gotovo naleteli na veliko mitov in verovanj, a to sedaj ni moj namen.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Modrček ali nedrček, ta izključno ženski kos perila, sestavljen iz dveh košaric, ki deloma ali v celoti pokrivata in podpirata prsi, je v zadnjem času predmet burnih razprav o tem, ali je koristen ali ne. 

Modrček nosi več kot 90 odstotkov žensk, ne da bi se kdaj vprašale – zakaj? Pregled razlogov za nošenje modrčka je pokazal, da ga večinoma ne nosijo predvsem zaradi koristnosti, pač pa zaradi kulturnih razlogov.

Dokler telesa ne razstrupimo, bomo zelo težko shujšali, saj to, kar pojmujemo kot odvečne maščobne obloge, telo vidi kot »posode«, v katerih skladišči odpadke, ki bi mu sicer povzročali še veliko večjo škodo.

Ta nakopičena bremena spomladi čutimo tudi v obliki »spomladanske utrujenosti«, raznovrstnih alergij, neodločnosti, izpuščajev na koži in pospešenega izpadanja las. Pomagal ne bo niti nakup številnih kakovostnih prehranskih dopolnil, ki sicer rešujejo tovrstne težave.

Dokler našo presnovo upočasnjujejo in obremenjujejo toksini, tudi zdravilni procesi ne morejo steči, kajti naši notranji motorji delujejo zgolj z minimalno močjo in tudi izkoristek zaužitih vitaminov, rudnin in drugih koristnih snovi je zelo slab. To je slaba novica. Toda tu je tudi dobra. Prav pomlad je čas, ko ima telo največ zagona, da se loti razstrupljanja, zato velja to priložnost čim bolj izkoristiti.

Anja je imela eno samo željo – opustiti kritiziranje same sebe in se sprejeti takšna, kot je. Ne spomni se, da bi si bila kdaj všeč. Vedno je mislila, da ima kar precej kilogramov preveč, in ne glede na to, katere diete se je lotila, se je vedno končalo neuspešno. Čeprav je za nekaj časa kilograme izgubila, so se kmalu vrnili.

Njen boj s kilogrami je spremljala tudi slaba vest, ki se ji je oglasila vsakič, ko se ji je zdelo, da je pojedla preveč ali da je bila hrana, ki jo je zaužila, nezdrava. Sledil je naval samokritike, nato odločitev, da se bo spremenila, kmalu pa nov naval dodatne samokritike, ki si jo je namenila vsakič, ko svoje odločitve ni uresničila. Njena potreba po kritiziranju sebe je bila močno prisotna in tega se je zavedala, ni pa vedela, kako jo opustiti.