Vsakič, ko sem izrazila dvom o kakšnem tehnološkem dosežku, zdravilu ali novi tehnologiji v prehrani, so mi kot kronski dokaz, da gre razvoj v pravo smer, navajali nenehno podaljšanje človeške dobe.

Že večkrat sem zapisala, da je zgodba o tem, kako je bil v srednjem veku 30-letnik že starostnik, le statistična laž. Če je družina imela devet otrok, od tega so trije umrli v prvih letih življenja, trije so padli v vojni, zadnji trije pa so umrli v starosti 90 let, čili in zdravi - je za statistiko to 30-letna življenjska doba.

Če dvomite, da so v srednjem veku živeli starostniki, le poglejte Valvasorjev seznam stoletnikov v deželi Kranjski ali Hildegardine napotke, kako je treba zdraviti stoletnike.

Ker smo (žal moram to zapisati v pretekliku) dolgo živeli v obdobju brez vojn, je manj padlih v bitkah izboljšalo statistiko, znanost pa jo je pripisala razvoju, standardu, hrani in medicinski oskrbi. Seveda je vse to pripomoglo, vendar se je ob dobrih rešitvah »prešvercalo« tudi veliko gnilih jajc …, in ta smrdijo vse bolj.

Življenjski standard in življenjska doba sta od druge svetovne vojne do 21. stoletja res šla z roko v roki, potem pa se je trend začel obračati.

Odporne bakterije
Antibiotiki, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja imeli status rešitve za vse, so postali glavni razlog, da čedalje več bakterij postaja smrtonosnih, ker so proti njim razvile odpornost. Med letoma 2000 in 2015 je poraba antibiotikov narasla za 46 %, hkrati pa od leta 1987 farmacija ni ponudila novih vrst.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že leta svari, da je to največje zdravstveno tveganje sodobnega časa. V 21. stoletju, ko se odpravljamo na Mars, seciramo genom in razvijamo kvantne računalnike, več ljudi umira zaradi bakterijskih vnetij, kot jih je pred iznajdbo antibiotikov. V Evropski uniji je zaradi bakterij, odpornih proti antibiotikom, leta 2019 umrlo 35.000 ljudi, v svetu pa 1.270.000.

Številka zelo strmo raste in znanstveniki ocenjujejo, da bo do leta 2050 vsako leto umrlo deset milijonov ljudi zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom. Na našem planetu bo to postal glavni vzrok smrti in bo dosegel trenutno umrljivost zaradi rakavih bolezni.

Pričakovali bi, da WHO svojo zaskrbljenost preliva v dejanja z aktivnejšim opozarjanjem na čezmerno in nekritično predpisovanje antibiotikov v zdravstvu ter prepovedjo množične uporabe v živinoreji.

Porabili smo toliko testov za ugotovitev prisotnosti virusa, zakaj torej ne bi bil pogoj za predpisovanje antibiotika opravljen bakteriogram.

Pomoč z naravnimi pripravki
Predpostavljali bi, da je sestavni del skrbi za zdravje široko izobraževanje ljudstva, kako si pravilno pomagati z naravnimi pripravki, ki so pri marsikateri bakteriji celo učinkovitejši od sinteznih antibiotikov. Zlasti ker vemo, da še vedno največ antibiotikov predpišejo za vnetja grla, kar bi lahko obvladovali tudi drugače.

Namesto tega je videti, da vlak le drvi naprej v smer postavljanja novih ovir pri dostopnosti do naravnih rešitev. WHO pa bo (verjetno na željo sponzorjev, ki za njegovo funkcioniranje prispevajo 60 % denarja) začel iskati rešitev za bakterije, odporne proti antibiotikom, v novih cepivih.

Je to edina rešitev?
Seveda obstaja tudi drugačna znanost, ki manj maha z bankovci in bolj z dokazi. Taka je lani dokončana metaanaliza učinkovanja alkoholnega izvlečka ameriškega slamnika na vzorcu 5652 oseb. Z metaanalizo na tako velikem vzorcu se redko pohvalijo tudi najbolj znana sintezna zdravila. Dejansko gre za najvišjo stopnjo dokaznega gradiva, ki ga lahko zdravilo ima.

Metaanaliza je pokazala izjemno učinkovitost alkoholnega izvlečka ameriškega slamnika (iz cele sveže rastline). Zanimivo je tudi, da so pripravki iz svežega ameriškega slamnika desetkrat močnejši v primerjavi s tistimi, ki uporabljajo posušeno rastlino. Pri žajblju pa uporaba sveže rastline zagotavlja trikrat večji učinek.

Kombinacija ameriškega slamnika in žajblja se je izkazala enako učinkovita v primerjavi s sinteznima učinkovinama lidocaine in chlorhaxidine.

Življenjska doba ne sledi več standardu
Živeli bomo manj časa! Dramatično krajšanje življenjske dobe se je začelo po letu 2019. Zaznali so jo v vseh državah v skupini G20. V ZDA so v pičlih treh letih zaznali upad povprečne življenjske dobe za 2,7 leta - od 78,8 leta se je znižala na 76,1 leta.

Avtor: Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net