Na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji so študentje ljubljanske fakultete prejeli nagrado v kategoriji medicina in zdravje ter tako med drugim premagali študente iz Berkeleya, Princetona in Imperial Collega.

V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so predstavniki ljubljanske univerze po lanski glavni nagradi na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji, letos na univerzi MIT v ZDA spet prejeli prvo nagrado, tokrat v kategoriji medicina in zdravje.

PREDSTAVITVENI PROGRAM PROJEKTA »KOKODAJSAMO S PUTKO ZDRAVKO« ZA ŠOLE / VRTCE in IZVEN
Animacija, ki jo izvajam v liku putke Zdravke, se imenuje KOKOŠOLA - kuharka dogodivščina s putko Zdravko, kjer kot putka z otroci pripravim škokote, kurje piškote, jih dam peči in jih na koncu postrežem otrokom.

Gre za zdrave piškote, brez belega sladkorja, jajc, mleka in z drugimi zdravimi sestavinami. Animacijo lahko vedno priredimo danim okoliščinam, tako da se o tem pogovorimo in soustvarimo najboljši možni scenarij.

Od 8. do 13. novembra bo preddverje Cankarjevega doma gostilo že 21. prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu.

Letos se bo predstavilo našim očem kar 10.000 novih tujih knjig, izbor najboljšega, kar je nastalo v svetovni knjižni produkciji med novembrom 2006 in oktobrom 2007.

Večer letos že  enajsto leto zaporedoma podeljuje nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo zadnjega leta.

Tokrat jo prejmeta kar dve pisateljici. In sicer Majda Koren za knjigo Eva in kozel (Mladinska knjiga) in Irena Velikonja za knjigo Poletje na okenski polici (DZS). V ožjem izboru so bili še Miklavž Komelj (Zverinice), Marko Kravos (Trst v žepu, pogled na zgodovino od popka dol) in Janja Vidmar (Uspavanka za mladega očka).

Spoštovane, spoštovani, tole je naslov peticije za obrambo javnega šolstva: http://www.zasolo.insist.si/

Na tem naslovu se peticiji lahko tudi pridružite s svojim podpisom. Doslej jo je podpisalo že kakšnih 200 oseb - od tega na novo (odkar je na spletu) 126 oseb.

Lepo vas pozdravljam
Rastko Močnik

Osnovne šole se posamično dogovarjajo z dobavitelji hrane - Nič na boljšem niso občine, v katerih OŠ pripravijo skupna naročila
Z novim šolskim letom se je hrana v osnovnih šolah v povprečju podražila za pet odstotkov, ponekod celo do 13 odstotkov.

Ker so pogodbe z dobavitelji sklenjene na letni ravni, občine opozarjajo, da se bo vpliv zadnjih občutnih podražitev živil z novim letom pokazal tudi v vrtcih, v prihodnjem šolskem letu, najverjetneje še bolj občutno kot letos, pa znova v osnovnih šolah.

Dokler ne bomo prepoznali srca problema, do takrat nas bodo mazilile vmesne »rešitve«.
Namigujem predvsem na propagando za integralno kmetijstvo, ki se postavlja kot »zelena« rešitev za Slovenijo. Če si ogledamo stvar s potrošnikove strani, masovne proizvodnje, prekomernega izobilja, se integralno kmetijstvo (trenutno) zdi primerna rešitev.

Tako si je lažje zatiskati oči pred dejstvi. V manj kot sto letih, zahvalimo se lahko industrijski revoluciji, nam je uspelo zaživeti v izobilju na račun izkoriščanja (ne)zmogljivosti narave.

Današnji dan je namenjen odpravi revščine. Povsod poteka kampanja, ki poziva ljudi, da s svojim glasom vstanejo proti revščini.

Upam si trditi, da si vsi, ki se zavzemajo za odpravo revščine, želijo tudi miru. Tu pa se zgodi, da kampanja pade že v osnovi svoje ideje. Namreč, kot bi lahko že dobro vedeli, se tisto, k čemur usmerjamo svoj fokus, slej ko prej tudi materializira. O tem smo se lahko poučili že v odličnem dokumentarnem filmu The Secret, kjer je res dobro prikazana in dokazana moč naših lastnih misli, ki se odraža tudi v izgovorjeni in zapisani besedi.

Švedska študija, ki je zajemala več kot 17 držav, je pokazala, da je indijska mladina zdaleč med najsrečnejšimi in optimističnimi. Vprašanci so bili stari med 19 in 29. Spraševali so jih o sreči na različnih področjih kot so služba, življenje, družina in vlada.

Indijska mladina je pokazala, da so optimistični tako glede svoje prihodnosti kot tudi prihodnosti družbe. Poglaviten razlog za indijski optimizem je hitra porast (za 9,4% v zadnjem proračunskem letu) indijske ekonomije.

Prepir je neizogiben del zakonskega življenja. Sedaj so raziskovalci vzeli zakonske prepire pod lupo, da bi odkrili, kako prepiranje vpliva na zdravje.

Študija kaže, da ni pomembna pogostnost ali tema prepirov. Moški in ženske se na prepir odzovejo različno, prav tako ga tudi različno končajo. In prav razlika v spolu je za zdravje zakoncev odločilnega pomena.

V študiji  je sodelovalo skoraj 4.000 moških in žensk iz Framinghama. Vprašali so jih  ali ponavadi pustijo občutkom prosto pot ali pa jih med prepirom raje zadržijo zase. Rezultati so pokazali, da 32% moških in 23% žensk med prepirom ne izrazi vseh svojih čustev.

Nam nesreča dejansko pomeni več kot sreča?Ali vsi tisti, ki se opajajo s prebiranjem nesrečnih ljubezenskih zgodb, žalostnih pesmi, ljubimkajo z občutki nesreče in sreči ne pustijo blizu?

Če bi sreča in nesreča tekmovali, bi zmagala nesreča. Kaj to pomeni? Pomeni, da občutki nesreče (žalosti) prekašajo občutke sreče po intenzivnosti. Ko se nam recimo izpolnijo dolgoletne sanje, je rezultat sreča, ampak to (zmerno) srečo hitro prekosi žalost, ki je posledica nečesa neprijetnega.

Pri reviji Reader`s digest so opravili raziskavo o najbolj zaželenih državah in mestih sveta. S pomočjo kriterijev, kot so kakovost vode in zraka, količina izpušnih plinov, višina bruto domačega proizvoda, dostop do šolanja, odstotek nezaposlenosti in pričakovana življenjska starost, so oblikovali lestvico okolju in človeku najbolj prijaznih držav in mest.

Raziskava, v katero je bilo vključenih 141 držav, je pokazala, da so Skandinavske države s svojo neokrnjeno naravo še vedno najbolj zaželene države za življenje. Na prvih štirih mestih so namreč kar štiri, in sicer Finska, Islandija, Norveška in Švedska.

Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Izobraževalni program za strokovne delavce, ki delajo z mladimi
Izobraževalni program »To sem jaz« je namenjen pedagoškim in drugim strokovnim delavcem, ki želijo mladostnike aktivno podpreti pri razvoju samopodobe in socialnih veščin. Udeleženci pridobijo znanje za izvajanje preventivnih delavnic.

Vrsta izobraževalnih programov: osnovni program za preventivno delo s skupino »Razvoj socialnih veščin in pozitivne samopodobe«;  nadaljevalni program za preventivno delo s skupino »10 korakov do boljše samopodobe«.

Info: 03/ 42 51 146, ksenija.lekic@zzv-ce.si

Vir: http://www.mc-celje.si

Ker smo v času informacijskih pretokov in s tem posledično virov znanja, le-to pa je v posavski regiji nekoliko nizko( po statističnih podatkih borih 9 let šolanja na osebo v povprečju ), se k temu obrača vse več občanov, ki pa nimamo vedno odgovorov na razpolago, ko prihaja do določenih vprašanj.

Daleč na prvo mesto postavljamo seveda uspešen razvoj izobraževalnih možnosti. Opažam, da Posavje ponuja vedno več delavnic, krožkov, raznovrstnih seminarjev, priložnostnih in organiziranih obnovitvenih tečajev, spodbudo pa dajejo zlasti oblike izrednega in dopolnilnega šolanja.

Trgovci z različnimi pritiski na proizvajalce »ohranjajo« slovensko proizvodnjo, a ji ne dovolijo dobičkonosnosti.

Podražitev, ki so poleg poplav trenutno predmet številnih javnih razprav, očitno še ne bo konec, saj se, kot so že poročali nekateri mediji, obetajo tudi višje cene mesa, to pa bo morda (na podlagi predvidevanj) res postalo luksuzno živilo.

»Vzrok podražitvam je rast cen osnovnih surovin na prvi ravni. Prehrana živali se je v zadnjih letih povečala za 50 odstotkov, kar pomeni, da je proizvodna cena mleka višja,« poudarja sekretar celjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in predsednik sindikata Kmetijsko živilske industrije Slovenije Srečko Čater.

Slovensko društvo hospic pripravlja ob svetovnem dnevu hospica in paliativne oskrbe okroglo mizo z naslovom " S skrbjo in sočutjem proti strahu staranja ", ki bo pod pokroviteljstvom župana mesta Ljubljane, gospoda Zorana Jankoviča, v četrtek, 4. oktobra, ob18 uri, v dvorani knjižnice Otona Župančiča, ( 3. nadstropje) Kersnikova 2, Ljubljana - vhod skozi pasažo pri kavarni Evropa.

Pod vodstvom dr. Mance Košir, bomo z izvajalci paliativne oskrbe, strokovnimi sodelavci in predstavniki mesta spregovorili o tem, kako si in kako nam drugi lahko pamagajo, ko se življenje prevesi v hudo bolezen. Kako premagati strahove pred bolečino, nemočjo in umiranjem in hude čase spremeniti v modrost bivanja, razumevanja in bogastva bližine s tistimi, ki jih imamo radi.

Prisrčno vabljeni, da z nami podelite vaše želje, potrebe in izkušnje!                                                                      
Predsednica društva, Tatjana  Žargi

Nezaželeno dotikanje, trepljanje, ščipanje, drgnjenje ob telo sodelavca/ke, predlogi v zvezi s spolnostjo, opolzki komentarji,kazanje pornografskih slik, žvižganje, spolno sugestivne geste, sramotilno obrekovanje zaposlenega zaradi njegovega spola.

Živimo v 21. stoletju, ko spolno nadlegovanje na delovnem mestu ni več stvar le ameriških filmov in najhujših nočnih mor, pač pa je vedno pogosteje prisotno tudi pri nas. Kljub temu se v Sloveniji mnogi ne zavedajo, da je tudi delovno mesto prostor, kjer lahko postanejo žrtve spolnega nasilja.

Večina od nas vsaj enkrat, če ne večkrat v življenju ni bila zadovoljna s svojo podobo v ogledalu. Kadar gre za vprašanje samopodobe in hujšanja zadeve niso vedno preproste.

Za svoje slabo počutje in izgled največkrat krivimo ljudi okoli sebe, opravičujemo slabe prehranjevalne navade in se ne zavedamo, kako globoko smo zabredli. Če se želimo za vedno rešiti odvečnih kilogramov, moramo najprej odpraviti ključne stvari v dojemanju svojega telesa. Zavedati se moramo, da teža nima nič opraviti s tem, kaj pojemo. Vse ima opraviti z našimi čustvi.

Delovne razmere v Sloveniji so na ravni starih članic EU-ja, po usposobljenosti zaposlenih pa je med osmimi najboljšimi članicami.

Raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ki so jo predstavili v Ljubljani, kaže, da Slovenija prekaša povprečje članic po delovnem času in ima več zaposlenih z neprilagodljivim delovnim časom kot v starih članicah. Zaposleni v 27 članicah delajo povprečno 38,6 ure, medtem ko delovni teden v Sloveniji traja 41,6 ure.

Vlada RS je na seji 20.9.2007 obravnavala in sprejela Socialni sporazum za obdobje 2007– 2009, ki vsebuje ključna ekonomska, socialna in pravna vprašanja, predvidene ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju ter naloge podpisnikov sporazuma v zvezi s predvidenimi ukrepi. V imenu Vlade RS ga bo podpisala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.

Info: http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/070920143552C/$file/sevl136.doc

Evropska komisija je 18.9.2007 predlagala vzpostavitev nove povezave za boj proti podnebnim spremembam med Evropsko unijo in revnimi državami v razvoju, ki so jih podnebne spremembe najhuje prizadele in imajo na voljo najmanj sredstev, da se z njimi spoprimejo.

Z namenom, da se podnebne spremembe vključijo v strategije zmanjšanja revščine, bo v okviru Svetovne zveze za podnebne spremembe (GCCA) sodelovala z državami v razvoju. Zagotovila bo znatna finančna sredstva za boj proti podnebnim spremembam, ukrepi pa bodo namenjeni predvsem boljši pripravljenosti na naravne katastrofe.

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/07/1352&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

Vir: http://ec.europa.eu/slovenija/

Med 1.10.-2.0.2007 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 7. festival za tretje življenjsko obdobje. V okviru festivala bodo organizirane številne okrogle mize (Prisluhnimo in pomagajmo starejšim Afričanom, najrevnejšim med revnimi, Medgeneracijsko sožitje v Sloveniji – kje smo, kam gremo?, Družina, ki doma oskrbuje starega človeka, Sodelovanje starejših v družbi – to je zdaj vprašanje ter Mobilnost v starajoči se družbi v javnih prostorih in storitvah); izobraževalni program s predstavitvami, predavanji ter delavnicami; kulturni in spremljevalni ter otroški program.

Info: http://www.f3zo.org/

Vir: http://www.prostovoljstvo.org/

Na svetu se uporablja okoli 7.000 jezikov, od katerih jih je polovica na poti izumrtja in jim v sto letih grozi popolno izginotje. Lingvisti opozarjajo, da je stopnja izumiranja jezikov neverjetno hitra, saj izsledki študije kažejo, da vsaka dva tedna izgine en jezik.

Najbolj so ogroženi jeziki na severu Avstralije, v osrednjem delu južne Amerike, severozahodu severne Amerike, na vzhodu Sibirije in na vzhodu ZDA. Najpogosteje jeziki izumirajo, ko umre zadnji človek, ki je jezik govoril, in v dvojezičnih kulturah, ko je jezik v šolah, trgovinah in na televiziji močnejši od jezika domačinov.