Osnovne šole se posamično dogovarjajo z dobavitelji hrane - Nič na boljšem niso občine, v katerih OŠ pripravijo skupna naročila
Z novim šolskim letom se je hrana v osnovnih šolah v povprečju podražila za pet odstotkov, ponekod celo do 13 odstotkov.

Ker so pogodbe z dobavitelji sklenjene na letni ravni, občine opozarjajo, da se bo vpliv zadnjih občutnih podražitev živil z novim letom pokazal tudi v vrtcih, v prihodnjem šolskem letu, najverjetneje še bolj občutno kot letos, pa znova v osnovnih šolah.

Podražitve živil odpirajo vprašanje, ali naj osnovne šole in vrtci združijo naročila in si z večjim obsegom pri dobaviteljih izboljšajo pogajalska izhodišča. Na ministrstvu za šolstvo in šport so namreč že pred leti predlagali, da bi občine, ki so ustanoviteljice javnih vrtcev in javnih šol, združile postopke javnega naročanja za vse blago in storitve, med drugimi tudi za živila in prehranske izdelke.

Dobre izkušnje Domžal
Za skupinski pristop se je doslej odločilo le malo občin, med njimi že pred desetimi leti občina Domžale. Kristina Slapar, načelnica oddelka za družbene dejavnosti, je povedala, da so izkušnje domžalskih šol in vrtcev pozitivne tako z vidika stroškov postopka kot z vidika doseženih cen, vendar naj bi se zaradi reorganizacije skupnosti šole najverjetneje znova odločile za posamična naročila.

Kot pokaže primerjava cenikov med občinami, ki so se odločile za skupen nastop osnovnih šol, ter občinami, v katerih šolam in vrtcem dobavljajo hrano posamično, skupen postopek pri javnem naročilu vsaj v osnovnih šolah ni prinesel nižjih cen. Drugače naj bi bilo pri vrtcih, kjer Slaparjeva zagotavlja, da so cene v Domžalah v primerjavi z drugimi občinami za 40 do 90 odstotkov nižje.

Še večja razlika, pravi Slaparjeva, je v primerjavi z zasebnimi vrtci, ki se pri nabavi živil ne povezujejo in kjer so cene višje za 50 do 150 odstotkov.

V Ljubljani že razmišljajo o skupnem naročanju
Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport pri Mestni občini Ljubljana (MOL), ocenjuje, da je pobuda o skupnih naročilih zanimiva, da pa organizacijski pogoji za takšne postopke v MOL še niso zagotovljeni.

"V manjših občinah imajo manj javnih zavodov, medtem ko imamo v MOL 46 šol in 23 vrtcev, kar je velik izziv za spremembo utečenih in operativno dobro vodenih postopkov. Poleg tega imamo v vrtcih zaposlene strokovnjake, ki dobro poznajo potrebe svojega vrtca in ponudbo na trgu," je povedala Fabčičeva.

Drugače pa v MOL z novo organizacijo, ki je v prvi fazi zaživela 1. oktobra z ustanovitvijo Službe za javna naročila, iščejo organizacijske in kadrovske možnosti, da bi se vsa javna naročila za mestno upravo, javna podjetja v holdingu in tudi za vse javne zavode v celoti izvajala na enem mestu. "Ob eventualnem združevanju šolskih in vrtčevskih uprav v tako imenovane centre bomo ob sinergiji preostalih kadrov lahko uspeli združiti tudi kadrovske potenciale za izvajanje javnih naročil," zagotavlja Fabčičeva.

V Mariboru ne priporočajo skupnega nastopa
Goran Rajić, vodja oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Maribor, kjer so cene šolske prehrane bistveno nižje kot v Ljubljani in Domžalah, ne verjame, da so skupna naročila ustrezen recept za znižanje cen v večjih občinah. "Sedanji sistem je utečen in deluje, občine lahko zagotovijo ustrezne cene s posamičnimi naročili. Skupnih razpisov ne priporočam tudi zato, ker so uprave pod vplivom dnevne politike in bi lahko prihajalo do pritiskov dobaviteljev, pri kom naročati.

Skupni razpisi, ki jih vodijo občinske uprave, so smiselni pri investicijskih delih, nakupih opreme, pri nabavi živil pa ne," ocenjuje Rajić. Po njegovem mnenju lahko občine na podražitve reagirajo tako, da objavijo cenike po šolah. To bi bil, kot pravi, pritisk na svete šol, kar je bolj učinkovito od partijsko določenih cen.

Žito: Ne izsiljujemo šol
Žito je minuli mesec šolam in vrtcem poslal sporočilo, v katerem jih je obvestil, da so nove cene pri kruhu in pekovskih izdelkih v povprečju višje za 10 do 15 odstotkov. V Žitu pravijo, da si želijo dolgoročnega sodelovanja z osnovnimi šolami in vrtci in da nikakor niso postavljali kakršnih koli pogojev, ki bi vodili k prekinitvi sklenjenih pogodb, v kolikor predlaganega dviga cen šole in vrtci ne bi sprejeli. Šole, vrtci in preostali porabniki javnih proračunskih sredstev predstavljajo deset odstotkov Žitove celotne realizacije na domačem trgu.

Vir: dnevnik.si