Potencial po mojem mnenju in razumevanju pomeni neko silo ali moč, možnost ali opcijo, da bi nekaj razvili. Pogosto svoje potenciale ne razvijemo, bodisi da ne vemo, da jih nosimo v sebi ali pa so nam kdaj v preteklosti povedali, da po vsej verjetnosti iz nas nič ne bo in so naši potenciali ostali neizkoriščeni. Se pogosto dogaja.

Danes pa imam pred očmi potencial, ki ga nosi odnos med dvema posameznikoma, ki sta se zaljubila in odločila skupaj zaživeti. Govorim o partnerskem potencialu, ki se ga ima za zlahka samoumevnega, v resnici pa preveč parov omenjeni potencial uničuje s kreganjem, jezo, ljubosumnostjo in kar je še težkih čustvenih stanj, ki se generirajo iz nerazumevanja lastne odgovornosti v odnosu.

Se preveč razdajate? Ne znate reči 'ne'? Nimate dovolj časa zase? Potem so te vrstice namenjene prav vam!
Če ste oseba, ki ima težave s postavljanjem mej, morate vzroke poiskati v sebi.

Zavedite se svoje odgovornosti.
Najprej se zavedite lastnih prepričanj. Predvsem ženske pogostokrat mislijo, da se morajo odreči lastnim potrebam in da morajo nenehno upoštevati potrebe drugih in skrbeti za njih. Če tako razmišljate, na nezavedni ravni drugim sporočate, da vas lahko izkoriščajo brez slabe vesti. Drugi se na vaše usluge hitro navadijo in te postanejo same po sebi umevne, v vas pa se začenjajo kopičiti utrujenost, jeza, nezadovoljstvo ali zamere, ker vas drugi izkoriščajo in vas ne cenijo dovolj. Ko se na druge jezite ali ko jim zamerite, pozabljate, da ste jih pravzaprav vi sami naučili, kako naj ravnajo z vami.

Boris si je zelo želel obiskovati drage glasbene tečaje. Pravzaprav ni bil prepričan, ali je res glasba to, kar ga vleče, ali morda denar, ki je z njo povezan, ali pa dekleta, ki prihajajo na koncerte. Posebnega talenta za glasbo resda ni imel. Tudi določenega cilja v življenju ni imel in tako si je rekel, da bo pač poskusil z glasbo.

Toda po enem letu dragih tečajev in naporne vadbe je bil še zmeraj na začetku, še zmeraj ni bil virtuoz, kakršen bi želel biti. Prej je nameraval v tem času ustanoviti udarno skupino in začeti nastopati, sedaj pa je ugotavljal, da s tem ne bo nič. Inštruktor mu je odkrito povedal, da bi potreboval še vsaj tri leta pridnega dela, da bi prišel do ustreznih rezultatov. To ga je povsem potrlo.

Piše: Natalija Pavlin v Karma plus

Ženska energija predstavlja življenjsko silo, ki ustvarja novo življenje. V današnjih časih je ta energija vse pogosteje zlorabljena in zmanipulirana, zato ima čedalje več žensk težave s sprejemanjem svoje ženske energije (jin) in s tem tudi svoje ženskosti, kar se odraža v vsakodnevnem življenju.

Pri "moškemu" načinu delovanja ženske velikokrat prihajamo do navzkrižja s svojim ženskim bistvom in ne delujemo v skladu s sabo. Posledice takšnega delovanja pa se kažejo kot bolezni rodil, neplodnost, v blažji obliki pa kot notranje nezadovoljstvo ali konflikti z okolico, partnerjem.

Ste se kdaj zalotili, da razmišljate o tem, zakaj se vam je nekaj zgodilo? Verjetno večina vas zamahne z roko in si v brado zamomlja, da se je nekaj pač naključno zgodilo. Se baje kar zgodi, brez večjega vzroka ali namena. No, sama se s tem ne strinjam.

Vedno bolj, ko raziskujem odnose na vseh ravneh in med različnimi udeleženci, bolj močno ugotavljam, da smo vsi nekako povezani, sama temu kar rečem, da smo v matriki življenja in nekako moje in vaše življenje ter izbire, ki jih vsakodnevno sprejemamo, vplivajo na življenja tudi drugih ljudi, ne zgolj vaših domačih ali partnerja, sodelavca ali morebiti prijateljice. Mnogo več je od tega.

Včeraj sem šel v zdravstveni dom v Rogaški Slatini in pred vhodom je stala gospa. Ob sebi je imela manjšo škatlo na kateri je bil nalepljen napis; Zbiramo denar za deklico, ki potrebuje nujno zdravljenje...

Bolečine in trpljenje otrok in bližnjih v takih primerih so neopisljive. Ampak tisto kar se mi je najprej utrnilo, kako se more nekaj takega sploh dogajati. Zakaj mora nekdo prosjačiti za nekaj, kar bi moral imeti vedno na razpolago. Kam smo padli v kako globoko brezno, teme in sramu. Toliko milijard evrov si tlačijo v žepe, in ko si bodo v te svoje žepe stlačili še celoten obstoj, pa jim še ne bo dovolj. Ni pa denarja za to da bi se otroku plačalo zdravljenje.

Samospoštovanje je izraz spoštovanja do nas samih, do naših značilnosti, odlik in pomanjkljivosti. Gradimo ga iz zavedanja svoje enkratnosti in temelji na pristnem občutku lastne vrednosti. Je globok občutek zadovoljstva s samim seboj ne glede na vzpone ali padce v življenju in ne glede na sprejemanje ali nesprejemanje drugih. Je notranji temelj, na katerega se vedno lahko opremo. 

Za razliko od samozavesti, ki je vera v lastne sposobnosti in se nanaša na to, kaj lahko dosežemo in kaj smo sposobni narediti, ne moremo imeti previsokega samospoštovanja. Lahko smo preveč samozavestni in tako tekmujemo z drugimi ter se postavljamo nad ali pod druge ljudi.

Piše: Branko Gradišnik, odpisatelj v Vivi www.viva.si

Kaj rečem materam, ki si želijo nasveta, kako biti »popolne«? »Tako kot je starejši človek manj star od starega človeka, je popolna mati manj dobra od še kar dobre matere …«

Vzajemnaa ljubezen med staršem
Pojdimo od začetka. Vsaki materi, če ima moža oziroma »partnerja«, najprej rečem, da vzgoja otrok ne poteka v odnosu do otroka, ampak znotraj razmerja s sozakoncem. Starša sta živi zgled: otrok se vzgaja sam od sebe, s posnemanjem, z nezavednim notranjenjem tako matere kot očeta, še sploh pa razmerja med njima. Fantek se od matere nezavedno uči, kakšne so ženske, od očeta pa, kakšen bo on, ko »bo bil velik«.

V glavah ljudi je prepričanje, da je uspeh v življenju posameznika rezerviran samo za peščico ljudi - za bogataše, profesionalce, igralce ali svetovne voditelje. Resnica življenja je pa ta, da uspeh v življenju ni privilegij samo nekaterih izbranih, ampak je vaša osebna odločitev.

Vaši potenciali so ključ vašega uspeha na kolesu vašega življenja.  Edino od vas je odvisno, kako boste odigrali svojo vlogo na tem kolesu življenja, ki vas želi predvsem pripeljati v ravnovesje. Ključ do ravnovesja pa je: poznavanje in razumevanje vašega telesa, vaših čustev, vaših financ, vaših odnosov, vašega razpolaganja s časom in vašim razvojem ter usmerjanjem kariere. Vsa ta področja v vašem življenju pa morajo biti sinhronizirana, da lahko normalno funkcionirate.

Ko ste na koncu z živci, lahko izbruhnete in izrečete nekaj, česar v resnici ne mislite. Vseeno pa meje morajo obstajati. Prej kot jih postavite, lažje se jih boste držali. Obstaja nekaj stavkov, ki jih otroku nikoli ne smete reči, če mu želite dobro in dober medsebojni odnos.

Zakaj ne moreš biti takšen kot tvoj brat ali sestra?
Primerjave ne bodo pomagale, da se bo otrok počutil dobro, prispevajo pa lahko k razdoru, rivalstvu in prepirom. Namesto da bo poskušal biti takšen kot brat ali sestra, bo otrok prej pomislil, da z njim ne more tekmovati, in ne bo niti poskušal napredovati. Zaradi tega je treba sprejeti dejstvo, da je vsak otrok drugačen, in se osredotočiti na njegove dobre plati in spodbujanje individualnih talentov.

Ko smo mlade, so nam všeč barabe. Nato pride čas, ko ugotovimo, da hočemo prijaznega fanta. Dokler ne postane preveč prijazen. Že majhnim fantkom ves čas govorijo, naj bodo prijazni. A ljudje – pa čeprav nehote – hitro zavohamo priložnost in ko ugotovimo, da je nekdo preveč prijazen, ga začnemo izkoriščati.

Ženske izkoriščajo preveč prijazne moške, moški enako počnejo s preveč prijaznimi ženskami. Kaj "odlikuje" moškega, ki je že tako zelo prijazen, da mu to ne bo prineslo nič dobrega.

Preveč je spoštljiv. Lepo vedenje in spoštovanje je skoraj povsod zaželeno in medsebojno spoštovanje v ljubezni prav tako. A preveč spoštovanja je napaka. Tudi v postelji.  Ženske imajo rade spontanost, strast, trdo roko, občutek, da se jim dogaja velika avantura in celo opustošenje.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi reviji Karmaplus

Od silvestrovanja je minil že ves mesec in krepko smo že zakoračili v novo leto. Na poslovnem področju pripravljamo bilance za preteklo leto in se hkrati spopadamo z novimi izzivi. Tudi na osebnem področju smo si zastavili cilje za to leto in zdaj iščemo načine, da bi jih uresničili. Odvisni so od naših trenutnih življenjskih razmer, predvsem pa od našega pogleda na sebe, na svet okrog nas, naše mesto v njem in na življenje nasploh. Če jih razširimo na celoten spekter svojega življenja, pa lahko govorimo o svojem poslanstvu, zaradi katerega smo se rodili kot ljudje.

Človek kot del Narave
Ko rečemo "jaz", lahko s tem izrazom označimo različne stvari in verjamem, da če bi vprašala sto ljudi, kaj razumejo pod to besedo, bi dobila sto različnih odgovorov. Verjetno pa bi se večina strinjala, da sem "jaz" človeško bitje. Tisto, kar pri nekom najprej zaznamo, je večinoma njegovo fizično telo. Znanstveniki, ki proučujejo genom različnih živalskih vrst (dedni material v naših celicah), so ugotovili, da se človekov genom razlikuje od genoma primatov (človeku najbolj sorodnih opic) le v dveh odstotkih.

Tu je sedem nasvetov za preseganje ukoreninjenih idej o samopomembnosti. Pomagajo vam preprečiti napačno istovetenje z samopomembnostjo ega.

1. Ne bodimo jezni in užaljeni!
Obnašanje in vedenje drugih ni vzrok, da smo paralizirani. To, kar nas zaustavi je naša slabost in neučinkovitost. Če iščete prilike, ki vas bodo onemogočile, jih boste našli na vsakem koraku. To je vaš ego, ki vas prepričuje, da ne more biti drugače. Toda vi ste lahko ocenjevalec življenja in se prilagodite univerzalnemu duhu ustvarjanja. V stanju užaljenosti ste nemočni.

To pomeni, da to dejanje izkorenini spoštovanje sveta, ki izvira iz kolektivnega ega, zato ostanite mirni. Vzrok za čudeže nas opominja – uči: »Mir je od Boga!« Vi, ki ste del Boga, ste pri njem doma samo, kadar ste mirni. Bog je tudi življenje in imate življenjsko moč  samo, če ste v njegovem miru. Užaljenost in jeza ustvarjata razdiralne energije, ki zadenejo v prvi vrsti vas in se odražajo kot nasprotovanje, napad ali vojna.

Pogosto govorimo o težkem delu, težkih nalogah, psihično težkih situacijah, težkih osebah in obdobjih ... Seznam je neskončen in ni naš namen, da pridemo do konca, niti da v nekaj točkah najdemo rešitev za vsak posamezen primer.

Namesto tega se želimo osredotočiti na notranji ustroj tistega, ki se mora soočati s težavami. Zagotovo bi se vsakdo lahko strinjal, da obstajajo lahke stvari: na splošno so to tiste, ki jih delajo drugi, medtem ko se nam dogajajo le nekatere. Ne vem, zakaj večina ljudi verjame – kot pravi Platonov mit o žerjavih – da je breme ''drugih'' lahko, medtem ko življenje obremenjuje s težavami samo nas. Morda zato, ker se večina ljudi dejansko ne vživlja v tuj položaj.

Po drugi strani pa vsi vemo, da obstajajo situacije, v katerih smo uspešni; vsakdo ve, da lahko določene stvari naredi dobro ali zelo dobro. Vendar obstajajo tudi številne stvari, ki se zdijo nerešljive, kot so na primer neuresničljivi cilji.
Malo pomislimo. Láhko samo po sebi ne obstaja. Vsakdo, ki bi ga vprašali, kaj je zanj lahko, bi odgovoril drugače.

Gre za tehtnico, ki jo moramo prevesiti v določeno smer, če želimo izpeljati neko odločitev, in biti pozorni na ozadje zavesti (astral), kjer se ta tehtnica nahaja. Vsakič, ko razmišljamo o odločitvi, za katero čutimo, da bi jo bilo potrebno izpeljati, se nalaga teža na eno ali drugo stran tehtnice. Teža uteži je pri tem odvisna od »teže« vloženih čustev.

Tak pristop uporabimo, kadar smo neodločni glede kakšne stvari. Če vzamemo na primer nekoga, ki bi rad nehal kaditi, vendar se ta želja pojavlja le bežno v njegovih mislih in nima prave teže. Če bi imela ta želja pravo težo, bi se z njo tehtnica odločnosti prevesila v smer prenehanja kajenja, tako bi človek nehal kaditi brez kompliciranja. Tudi razmišljal bi ne o tem, da bi še enega prižgal, ker je odločitev že sprejeta, in ve, kaj hoče.

Ne maram kreganja, je izgovor moških (pa tudi nekaterih žensk), ki se nočejo (beri ne znajo) resno pogovarjati. Najbolj me razjezi skrita domneva, da ženske v prepiranju uživamo. In veliko moških je resnično prepričanih v to. Seveda, me, lisice s kačjimi jeziki, prav zaživimo, ko se vname prepir. Takšen pogled mi zelo hitro razkrije, da moški, ki v to verjame, nima pojma, kaj se dogaja med prepirom.

Podoživljanje otroštva
Ko se dva spreta, v resnici vsak brani svoja čustva, svoje misli in svoj svet, ne glede na to, kako glasno, (ne)spoštljivo in žaljivo napada drugega. Kar pa je še najpomembneje: vsak podoživlja občutke, ki jih je doživljal nekoč v preteklosti, najpogosteje v otroštvu. Tako vedno znova vodimo iste prepire, le oseba na drugi strani se (ali pa tudi ne) z leti spreminja.

Veliko ljudi živi v partnerskih odnosih, ki so že davno prerasli svoj namen. Ljudje si svoje partnerje iščete na povsem zemeljski način. Od partnerja pričakujete, da bo ustrezal vam v vseh pogledih, da bo ustrezal okolici, sorodnikom, prijateljem itd.

In tako ostajate sami ali pa v partnerstvu prizadeti, neizpolnjeni… Iz višjega duhovnega vidika ni pomembno ali je vaš zemeljski partner ta, ki ga imate ali pa kakšen drugi. Pomembne so samo skupne naloge, ki jih razrešujeta in s tem poravnavata preteklo karmo, ki sta jo ustvarila pred tem skupaj ali pa vsak zase.

Občutiti zamero ali jezo, kadar se življenje odvija drugače kot pričakujemo, je popolnoma naravno. Zavedno ali nezavedno pričakujemo neko točno določeno izkušnjo in žalujemo zaradi izgube le-te, ko nam stvarstvo položi nekaj drugega na našo pot. Mnogokrat se prebijemo skozi te občutke in le-ti izzvenijo.

Občasno pa naša jeza in zamera ne izzveni in se namesto tega spremeni v zagrenjenost (bridkost). Občutki bridkosti nam dovolijo postati popolne žrtve in s tem nimamo več občutka potrebe delovanja proti ozdravitvi. Namesto tega izberemo poistovetenje z našo bolečino. Ne glede na škodljivost bridkosti, je tudi ta sestavni del naše naravne palete občutkov.

Partnerski odnosi za marsikoga predstavljajo pomembno polje osebne izpolnitve. V življenju pa velikokrat lahko opažamo, da nas partnerski odnosi ne izpolnjujejo. Vzpodbudno pri tem je, da partnerski odnos lahko izboljšamo, le vedeti moramo, kako. O vsem tem smo se pogovarjali z Nado in Boštjanom Trtnik, voditeljema programov za boljše partnerske odnose.

Jelena Jančič: Lepo pozdravljena, Nada in Boštjan. Torej partnerski odnosi, govorimo o tem, da so pomembni, izpolnjujejo nas, hrepenimo po njih ... Zakaj so tako pomembni za nas?
Boštjan Trtnik: Zato, ker je človek v svojem temelju bitje odnosov in ker je v nas vrojeno  hrepenenje po bližini, povezanosti, spoštovanju, ljubljenosti, živosti. Ko enkrat zapustimo svojo primarno družino, nas težnja, ki je v nas, pelje naprej. Spoznamo nekoga, ki postane naš partner, žena ali mož, imamo otroke in si tako ustvarimo družino.

Povej mi, kako raste roža. Le kako? Poglej, začuti, prisluhni - in vedel boš. Podobno je z inspiracijo. Gre za nekaj subtilnega, delikatnega, nelahko opisljivega. Po svoje naravnega, tako kot je rast rože. In vendar tako pomembnega in usodnega v človekovem življenju, da je vredno pozornosti.

Inspiracija je izjemno pozitiven psihološki pojav, tako kot so lepota in ustvarjalnost, smisel in sreča. Z navdihom sem se redno srečevala pri svojem raziskovanju navdihujočih čudežev (nenavadnih inspirativnih pojavov sodobnega časa). Vedno znova osupnem - koliko inspiracije se skoznje preliva!

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Najzanesljivejša pravila prvega zmenka (zlasti če gre za zmenek na slepo!) so: (1) dva avtomobila, (2) javni kraj, (3) ne odidita skupaj.

Mala Martina je bila zelo uspešen otrok. Na mnogih področjih je izstopala in s svojo prizadevnostjo  ter vztrajnostjo bila model idealnega otroka predvsem učiteljem.

Ko je Martina odraščala se je njena izjemnost postopno  izgubljala, postajala je podobna vrstnikom tako po študijskih rezultatih kot po življenjskih uspehih. Danes je odrasli Martini povsem jasno, odkod njena »nadarjenost« in uspešnost v otroških letih.

Pozdravljeni! Ime mi je Miha. Ampak svoje ime bolj poredko slišim. Ko zjutraj vstanem in sem ves zaspan, že slišim mamo: »Lezeš kot polž! Pohiti, da ne boš zamudil šole!«

Ko se vrnem domov, ugotavlja: »Na, umazan si kot pujs! Jaz naj pa perem in likam!«

To še ni nič. Kaj šele nam govori gospa učiteljica! Takoj ko vstopi v razred, nas okrega: »Spet tulite kot zverine! Prav na cesto se vas sliši!«