Zdi se, kot da je kritiziranje slovenski nacionalni šport. Vsakdo ima, bodisi dobronamerno ali zlonamerno, kaj za povedati o kom drugem. Dejstvu, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije, se sicer ne moremo izogniti – lahko pa se potrudimo razumeti njene vzgibe ter načine, kako iz nje potegniti najboljše. Vsaka kritika namreč ni zlonamerna in ni nujno, da smo zaradi nje slabe volje.
Seveda nihče ne mara kritiziranja. Na nas vpliva negativno, ker nam daje občutek, da nam nekaj manjka oziroma je z nami nekaj narobe. Kritika je neke vrste obsodba in prihaja v različnih oblikah: otroci jo "pokasirajo" od staršev in učiteljev, odrasli se s kritiko spopadamo na delovnem mestu, o nas imajo veliko povedati tudi prijatelji, partnerji in ljubimci: da tehtamo preveč, smo preveč neodločni, da ne znamo z otroki itd.
Kritiziranje se lahko pojavi v konfliktnih situacijah ali pa samo po sebi izzove konflikt. Vedno pa izhaja iz interakcije med najmanj dvema človekoma. Z upoštevanjem nekaj preprostih pravil lahko proces kritiziranja olajšamo obema stranema in omilimo njegove posledice.
Če ste tisti, ki kritizira:
Dobro razumite, kaj in zakaj kritizirate in bodite pri tem samozavestni – a ne naduti. Zastavite si cilje kritike; pri tem nikakor ne sme iti zgolj za zadovoljevanje osebnih interesov ali tekmovalnost. Kritika s takim razlogom je ne le napačna in neupravičena, ampak uničujoča.
Kritizirajte vedenje ali dejanja človeka, nikoli pa njega kot osebnost, njegovega značaja, lastnosti in navad.
Čeprav kritiziranje samo po sebi pomeni določeno ocenjevanje, pred podajanjem sodb opišite vedenje, ki ga vidite ali ste ga izkusili, in natančno razložite, zakaj se vam zdi napačno.
Kritiko usmerite na določeno situacijo in ne na splošno ali abstraktno vedenje. Izpostavite odgovore na vprašanja, kot so "kdo", "kaj", "kje" in "kdaj".
Kritiko usmerite v sedanjost ("tu in zdaj"), ne v preteklost ("tam in takrat").
V kritiziranju poudarite svoja videnja in občutke. Povejte, kaj mislite in čutite o vedenju druge osebe. Uporabljajte stavke, ki se začnejo z "Jaz".
Ne ponujajte nasvetov, ampak spodbujajte pogovor o nadaljnjih dejavnostih. Namesto da tekmujete s sogovornikom, raje sodelujta v spopadanju s problemom.
Pustite odprta vrata dialogu, namesto da človeka na drugi strani postavite pred dejstva, kot jih vidite samo vi.
Kritizirajte tako, da omogočite drugemu samostojno odločanje, prek katerega lahko sam pride do rešitev.
Osredotočite kritiko na vedenja, ki jih človek lahko spremeni.
Spodbujajte pozitivne reakcije in možnost sprememb.
Omogočite drugi strani, da kritizira tudi vas.
Če ste tisti, ki vas kritizirajo:
se zavedajte, da lahko konstruktivna kritika izboljša produktivnost in medsebojne odnose.
se postavite v vlogo osebe, ki vas kritizira, in jo skušajte razumeti.
ne pustite, da kritizirajo vas kot osebnost; takšno kritiko preusmerite na vedenje.
aktivno poslušajte. Parafrazirajte to, kar vam drugi pove, in sprašujte, da se prepričate, ali prav razumete.
postavljajte jasna vprašanja, ki naj ne bodo defenzivna ali sovražno nastrojena. Na vprašanja odgovarjajte tako, da skušate razčistiti nejasnosti ali točke, v katerih se ne strinjate: "Mi lahko poveste, kaj točno imate v mislih?" Z jasnimi vprašanji si kupite čas za odločitev, ali se s kritiko strinjate ali ne, hkrati pa kritiku omogočite, da še bolje razume svoje trditve. Tako kritika preraste v dialog.
če izkupiček kritike ni takšen, kot ste ga želeli, skupaj s kritikom zastavita merljive cilje. Vprašajte ga, kakšne spremembe pričakuje, da bo spremenil svoje mnenje.
povprašajte za mnenje o svojem delu tudi druge ljudi.
izogibajte se obrambnim reakcijam ali negiranju vsebine kritike.
ohranite osebno moč in avtoriteto, da sami sprejemate odločitve.
iščite konstruktivne spremembe vedenja, ki je spodbudilo kritiko.
vztrajajte pri konkretni kritiki, ki jo je mogoče ovrednotiti: takšna kritika naslavlja vedenje, ima časovno komponento in je specifična.
jasno komunicirajte, kako čutite in mislite o prejeti kritiki. Uporabljajte stavke, ki se začno z "Jaz".
Kaj pa če je kritika nepoštena?
Tudi to se nam lahko pripeti. Vzemimo za primer poslovno situacijo. Skupini sodelavcev predstavljate osnutek marketinškega načrta za nov izdelek. Medtem ko govorite, opazite spodbudno nebesedno govorico večine kolegov, eden od njih pa posluša z jeklenim pogledom in odkimava. Ko končate, popljuva vaš nastop in ideje. Čutite, da vam gre kri v lica, srce vam razbija. Vse oči so uprte v vas. Kaj boste storili?
Drug scenarij: celo leto ste si prizadevali za doseganje ciljev na delovnem mestu. Vse vam je šlo dobro od rok, cilje ste dosegli, delovna morala v vašem okolju je pozitivna. Na letnem razgovoru pa doživite hladen tuš: šef vam pove, da je nad vami razočaran; čeprav vse kaže nasprotno, vam dopoveduje, da so vaši rezultati slabi. Kaj storiti in kako se v obeh primerih ubraniti udarca za vašo kariero?
Najpomembnejši je prvi odziv; od njega je v večji meri odvisno, ali boste stvari izboljšali ali poslabšali. Ker ste čustveno razburjeni, je dobro, da ne sledite instinktu; presezite naravno potrebo po izražanju jeze ali "vračanju udarca" in storite naslednje:
Ne glede na to, ali besedni udarci prihajajo od sodelavca ali nadrejenega, ostanite mirni. Če se boste ujezili, boste zabredli še globlje in dali kritiku osnovo za še večje izživljanje. Reagirajte spoštljivo in počasi; nekaj globokih vdihov vas bo pomirilo.
Ne iščite nervozno najboljšega odgovora, saj ga v afektu verjetno ne boste našli. Bolje je, da mirno in preprosto ponovite pritožbe nasprotne strani in se tako prepričate, da ste ga prav razumeli. Ohranite očesni stik in mirno, neagresivno recite: "Kar pravite, je torej, da sem …" in ponovite kritiko s svojimi besedami. Cilj je, da pozornost preusmerite stran od osebnega spopada. Če je kritika nasprotne strani nesmiselna, je to taktika, s katero jo boste razkrinkali.
Držite se dejstev in ne pretiravajte. Če denimo sodelavec pred vsemi reče, da bo vaša prodajna strategija prinesla slabe rezultate, ne odgovorite: "Torej pravite, da bo moja prodajna strategija podjetje potopila?" Tako boste videti defenzivni, vzbudili boste vtis, da iščete prepir – kar je tudi eden od ciljev res agresivnega kritika. Osredotočite se raje na njegove prave besede, ne da bi sprejeli ali zanikali krivdo.
Odprite razpravo o problemu, kot ga vidita obe strani. Uporabljajte besede, kot so: "Z mojega vidika …" ali "Vidim, kako ste prišli do te ideje; verjetno tega nisem dovolj jasno predstavil …" Tako kot ključni element pogovora v ospredje postavite spoštovanje. Pokazali boste, da ste pripravljeni gledati na stvari tudi z vidika nasprotnika, s tem pa mu dajete priložnost, da vam vrne "uslugo".
Če vaš kritik še naprej trdno vztraja pri svojem, potrebujete nekaj časa, da pripravite dober odgovor. Pokazali ste, da razumete njegova izhodišča, nato pa se dostojanstveno umaknete in si kupite nekaj časa. ("To je vsekakor vredno razmisleka.")
Najboljši možen odgovor, kako reagirati na nepošteno kritiko, je seveda odvisen od tega, ali je kritik vaš šef ali sodelavec. Če je sodelavec, najprej razmislite, ali gre za nekoga, ki nenehno kritizira druge. V tem primeru ste v bistvu že rešili problem, ko ste mirno ponovili njegovo kritiko med sestankom. Drugi sodelavci, ki ga ravno tako dobro poznajo kot vi, si bodo verjetno mislili: "Spet je začel ..."
Če pa je vaš kritik nekdo na pomembnem položaju v podjetju, najprej omejite potencialno škodo, ki vam je lahko povzročena. Morda predlagajte sestanek, na katerem bosta premostila razlike. Tudi če se vam zdi njegova kritika nesmiselna, ne zavrzite priložnosti, da se od njega nekaj naučite. Skupaj pridita do izboljšane strategije in iz vsega skupaj boste izšli z ugledom nekoga, ki zna delati v timu in ki zasleduje najboljši interes podjetja. Če torej menite, da se taka oseba s kritiko moti, bodite odprte glave, a se držite svojega orožja – s stilom. Kadar vztraja in ste prepričani, da se moti, ga ne napadajte osebno. Jasno pojasnite obe plati argumenta, pokažite, da ste ga razumeli, ampak da je vaše stališče bolj primerno.
V najslabšem primeru je lahko kritik vaš šef, kar je trši oreh. Najprej ga skušajte prepričati za sestanek, na katerem ga poslušajte. Ste prepričani, da kritika ni utemeljena? Če se vam na neki način zdi smiselna, temu primerno prilagodite svoj pristop. Kadar menite, da se vam godi krivica, ga skušajte nežno, na osebnih srečanjih, prepričati v svoj prav. Če vam to spodleti, skušajte zahtevati srečanje z nekom višje na lestvici v podjetju – a se pri tem zavedajte tveganj. Tudi v tem primeru mirno in argumentirano predstavite svoje stališče.
Kritika nam lahko koristi
Naj se sliši še tako nenavadno, ima kritiziranje tudi svoje pozitivne plati. Ena od njih je osebna rast. Iskanje zrna resnice v kritiki spodbuja skromnost in odkritost do samega sebe in lastnih slabosti. Kritika nam v tem smislu nudi možnost za izboljšave ter nam odpira nova obzorja in ideje, o katerih morda nismo razmišljali. Kritik nam daje tudi priložnost aktivnega poslušanja, s čimer se upremo potrebi po analiziranju in načrtovanju povratnega udarca ter se poglobimo v to, kaj nam druga oseba govori.
Kritika nam nudi tudi možnost odpuščanja in ima tako številne čustvene koristi. Sprejemanje kritike, ki nas udari v občutljivo točko, nam pomaga odkrivati nerešene probleme, interpretiranje povratnih informacij druge osebe je tudi priložnost za racionalno razmišljanje. Ker nam kritika daje priložnost, da izberemo mir pred konfliktom, pripomore tudi k boljšim medosebnim odnosom. Hkrati nam kritiziranje daje priložnost, da druge naučimo, kako naj delajo z nami. ("Sprejemam, kar mi govoriš, a prav bi bilo, da tega ne počneš z dvignjenim glasom.") In končno, kritika lahko izboljša samozavest. Če želite v življenju početi velike stvari, se morate nujno naučiti sprejemati neutemeljeno kritiko brez vrednosti, ne da bi pri tem izgubili samozavest.
Kadar vas nekdo kritizira, vrže senco dvoma na vaše zaupanje vase. Se na tihem strinjate, da ste leni? Potem morate dejansko ukrepati: zakaj tudi sami tako mislite in kaj lahko v zvezi s tem storite? Dobro sprejemanje kritike je torej znak, da priznate, da imate napake – nepopolnost je sestavni del človeškosti. Če lahko te napake in slabosti priznamo in jih rešujemo, ne da bi se pri tem čutili prizadete, bomo izkusili več sreče, miru in veselja ter uspeha.
Zdi se, kot da je kritiziranje slovenski nacionalni šport. Vsakdo ima, bodisi dobronamerno ali zlonamerno, kaj za povedati o kom drugem. Dejstvu, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije, se sicer ne moremo izogniti – lahko pa se potrudimo razumeti njene vzgibe ter načine, kako iz nje potegniti najboljše. Vsaka kritika namreč ni zlonamerna in ni nujno, da smo zaradi nje slabe volje.
