WWF vabi vse državljanke, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget ter voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Nujno izvajanje učinkovitih politik in ukrepov ter izpolnjevanje vseh doslej danih podnebnih obljub sta dve glavni zahtevi, ki ju Svetovna organizacija za varovanje narave (WWF) postavlja pred svetovne voditelje pred začetkom podnebne konference COP26.

Kaj prinaša uvedba obveznosti fotovoltaike in kako lahko pri tem sodeluje družba Sun Contracting?

Vse več evropskih držav se osredotoča na širitev rabe obnovljivih virov energije, predvsem na fotovoltaiko. Razlogi so očitni: dobro razvita tehnologija, cenovno ugodne in lahko dostopne komponente ter brezplačno sijoče sonce za vse. Zeleni zdaj pozivajo k uvedbi obveznosti rabe sončne energije za novogradnje po vsej Evropi - družba Sun Contracting pri tem nudi idelano podporo.

Zahtevana obveznost fotovoltaike bi morala veljati enako za stanovanjske kot tudi za nestanovanjske stavbe, ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali temeljito prenovo stavbe. Ta zahteva bi lahko bila pomemben korak in ustrezen ukrep za varstvo podnebja, ki bo zelo hitro prinesel rezultate. Vsi ukrepi morajo biti pravno opredeljeni v zakonodaji EU.

Sava najbolj onesnažena z mikroplastiko, razkriva projekt Pirati plastike, ki vstopa v drugo fazo vzorčenja
Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije. 

Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.

Ali so predlagane podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030 zadostne in družbeno pravične?
V okviru vsebinskih mrež s področja okolja in prostora, Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, smo organizirali posvet »Od 55 do 1,5«, s katerim smo želeli odpreti razpravo o novem zakonodajnem svežnju »Pripravljeni na 55« (ang. Fit for 55).

Z dogodkom smo želeli izpostaviti nujnost ukrepanja in različne deležnike združiti v razmisleku o glavnih elementih predlagane zakonodaje, možnih in potrebnih rešitvah ter priložnostih, ki jih »Pripravljeni na 55« ponuja. Dogodek, ki se je odvijal v M hotelu v Ljubljani, je bil sestavljen iz samostojnih nagovorov in predstavitev v prvem, ter okrogle mize v drugem delu.

Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja.

Poročilo, ki smo ga v Focusu pripravili skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe, izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.

Podnebno ogledalo 2021 - izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti!
»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.

Prva tri Podnebna ogledala, ki so jih na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« skupaj s partnerji pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) nadaljujejo že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev.

Nemško združenje za sončno energijo (BSW Solar) ocenjuje, da kljub še zmeraj prisotni korona pandemiji, v prvi polovici leta 2021 beležimo več kot 20-odstotno povečanje povpraševanja po fotovoltaičnih sistemih v Nemčiji.

Medtem, ko se povpraševanje po sončnih elektrarnah povečuje, se pripravljenost za naložbe v fotovoltaično industrijo zmanjšuje. Ker je pripravljenost številnih podjetij za naložbe politično zadržana, nemško združenje za sončno energijo (BSW-Solar) pred prihajajočimi volitvami v Bundestag v Nemčiji poziva k sprejetju tako imenovanega zakona o pospeševanju sončne energije ¬– na povečane podnebne cilje EU se je treba ustrezno odzvati.

Greenpeace: Požari v Rusiji prizadeli območje v velikosti polovice Nemčije
Letošnji gozdni požari so doslej v Rusiji prizadeli območje v velikosti polovice Nemčije, je sporočila okoljska organizacija Greenpeace. Na podlagi satelitskih podatkov ocenjujejo, da je zgorelo več kot 17,6 milijona hektarjev gozdov in stepe.

Greenpeace ocenjuje, da je bilo v letošnjih požarih v Rusiji uničeno največje območje doslej. Prejšnji rekord je iz leta 2016, ko je v državi zgorelo 16 milijonov hektarjev gozdnih površin. Po podatkih ruske agencije za gozdove ogenj še vedno divja na več kot 250.000 hektarjih površin.

Na zasedanju ministrov za energijo je minister Vrtovec izpustil edinstveno priložnost, da odpre razpravo o izstopu iz zelo škodljive Pogodbe o energetski listini (ECT). Trenutek za izstop iz Pogodbe je zdaj, saj to zahteva že več kot milijon prebivalcev EU. Tudi komisarka za energijo Kadri Simson je bila seznanjena s pobudo o izstopu iz ECT, medtem ko je državni sekretar za energijo nakazal pripravljenost, da s pobudo seznanijo prisotne na zasedanju ministrov.

Minister Vrtovec pa, kot je pojasnil včeraj v oddaji Odmevi, tega ni storil. Še več, minister Vrtovec je v Odmevih ocenil, da tožba v višini 120 milijonov evrov zoper Slovenijo ni zadosten razlog za izstop Slovenije in Unije iz Pogodbe o energetski listini. Nenazadnje je minister z izjavo, da o sporih pod okriljem ECT odločajo neodvisna sodišča, medtem ko o teh dejansko odločajo arbitražni tribunali, ki delujejo izven pravnega sistema Slovenije in Evropske Unije, pokazal tudi nepoznavanje te problematike.

V mreži Plan B za Slovenijo so evropski komisarki za energijo, Kadri Simson in državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, Blažu Košoroku predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini - ECT. Peticijo za izstop iz ECT je podprlo več kot miljon ljudi širom Evrope, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi preko 400 organizacij civilne družbe.

Na srečanju z državnim sekretarjem so v mreži Plan B ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na zasedanju ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Državni sekretar Košorok je dejal da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre.

“Ne potrebujemo nobenega GPS-a,” je povedal naš vodnik. Postajalo je pozno in mračilo se je. Spuščali smo se z vrha Glacier Peak v Cascade Range (op.p.: v ZDA) in naš vodnik ni bil povsem prepričan, kje se nahajamo.

“Ta stvar kaže napačne koordinate že ves dan,” je povedal vodnik, ko sem potegnil iz žepa svoj 'sistem globalnega določanja položaja', GPS. Bil je absolutna tečnoba in menil sem, da bo mogoče  znal ceniti moj novi in eleganten 'Garmin Gpsmap 60CSx.' Vendar je dejal: „Če zmerom gledaš v to stvar, ne vidiš kraja okoli sebe.“ Bežno je pogledal na svoj kompas in nato strmel v skalnate gorske grebene, ki so se svetlikali v somraku.

Sava najbolj onesnažena z mikroplastiko, razkriva projekt Pirati plastike, ki vstopa v drugo fazo vzorčenja
Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije. 

Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.

Ali eko-mafija pomeni le nelegalno odlaganje nevarnih odpadkov? Ali govorimo le o trgovanju z odpadki, ali tudi o kraji surovin? Za odgovore na ta vprašnja najprej poglejmo nekaj podatkov. Italijanski nacionalni statistični urad (ISTAT) navaja, da je leta 2011 sektor industrije v proizvodnji uporabil 35 miljonov ton sekundarnih surovin, torej materialov, pridobljenih preko predelave odpadkov.

V zadnjih desetih letih je reciklažna industrija skokovito narasla do neverjetnih številk: število podjetij se je iz 2.183 povečalo na 3.034 (+39%), število zaposlenih pa od 12.000 do preko 24.000.

Navkljub zahtevnim razmeram za organizacijo Ekologi brez meja poročajo o pozitivnih premikih na področju zmanjševanja odpadkovnega odtisa slovenskih prireditev in dogodkov. Poleti izvedenemu Zero waste festivalu Art kamp se v prihodnjih dneh pridružujeta še dve novi prireditvi v mreži Zero waste Slovenija. 

Konec junija je v sklopu Festivala Lent v mariborskem mestnem parku potekal družinski festival Art kamp, ki že od leta 2017 udejanja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo dosledno ločeno zbiranje in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Festivalu je tretje leto zapored uspelo preseči mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov in ohraniti naziv Zero waste prireditev.

Vključevanje javnosti pri prostorskem in okolijskim načrtovanju bi lahko preprečilo marsikateri spor na sodišču
Na mednarodnem posvetu na temo izvajanja Aarhuške konvencije, ki je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih NVO, je bilo izpostavljeno, da varstvo okolja pomeni tudi varstvo temeljnih človekovih pravic - pravice do življenja in zdravja. Iz trenutne ekosistemske in podnebne krize namreč ne bomo izšli brez sodelovanja vseh prebivalcev Slovenije.

O svojem okolju imamo pravico odločati vsi, še posebej pa je v procese odločanja potrebno vključiti mlade, ki lahko v načine reševanja teh problematik vnesejo nove perspektive. V začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni in pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic Aarhuške konvencije.

Svetovni voditelji za hitro in odločno ukrepanje: 'Planet je v smrtni nevarnosti'
Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje.

Človeštvo ne more več odlašati z ambicioznim podnebnim ukrepanjem, je poudaril Antony Blinken. "Ta trenutek zahteva, da svetovni voditelji, zasebni sektor in posamezniki nemudoma stopijo skupaj in storijo vse, kar je treba, za zaščito planeta," je poudaril v izjavi. "Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem ne moremo več odlašati," je dodal.

Ali ste vedeli, da je tretja septembrska sobota že od leta 1986 posvečena obalnim čistilnim akcijam? Leta 2018 pa so se obalam pridružili še gozdovi, reke, mesta in vasi. Obalna čistilna akcija je postala globalna in tako bo tudi 18. septembra 2021 potekal World Cleanup Day oz. akcija Očistimo svet.

Čeprav smo Ekologi brez meja zadnjo akcijo Očistimo Slovenijo organizirali leta 2018, vsako leto obeležimo globalni čistilni dan in k temu vabimo tudi vse vas. Naša ekipa se bo letos pridružila številnim prostovoljcem, ki že leta skrbijo za Čisto obalo.

Bio, eko, razgradljivo, zeleno, brez tega in onega … današnji izdelki so prelepljeni s temi krilaticami, oglasni bloki pa trajnostni do onemoglosti. Pa res lahko zaupamo navedbam proizvajalcev, če se seveda sploh znajdemo med vsemi oznakami?

Poročilo Too Good to be True o navedbah na plastičnih izdelkih pravi da ne.

Nominirani smo za nagrado Emerging Europe Awards 2021

Ekologi brez meja smo nominirani za letošnjo Emerging Europe nagrado v kategoriji Trajnostni življenjski slog (Sustainable Lifestyles 2021). Organizatorji so v obrazložitvi zapisali:
Ecologists Without Borders (Ekologi Brez Meja) for their dedication to improving environment, increasing efficient use of resources and active citizenship as well as monitoring how municipalities progress in achieving zero waste goals.

EBM-ovci smo ob tem seveda zelo počaščeni, nismo pa še na zeleni veji! V vsaki kategoriji so trije nominiranci, od glasov javnosti pa je odvisno, kdo bo zmagovalec. Veseli bomo, če boste glasovali za nas, edine predstavnike iz Slovenije!

»Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje.« To je osrednje sporočilo izjave več kot 400 civilnodružbenih organizacij širom Evrope, ki voditelje vseh evropskih držav pozivajo, naj se držijo svojih podnebnih obljub, dajo prednost podnebnim politikam in zato najkasneje do mednarodne podnebne konference COP26 novembra letos izstopijo iz Pogodbe o energetski listini (ECT). Minister Vrtovec naj zato na septembrskem neformalnem zasedanju ministrov za energijo predlaga politično razpravo o izstopu EU iz Pogodbe o energetski listini.

Poplave, suše, požari in izgubljena življenja. To je le nekaj posledic podnebne krize, sredi katere se nahajamo in zaradi katere si bomo poletje 2021 med drugim zapomnili po tragičnih poplavah na zahodu Evrope in vročinskih valovih ter požarih na jugu celine. Znanstveniki so v svojem sporočilu enotni: če želimo preprečiti najhujše posledice podnebne krize, moramo segrevanje planeta omejiti na 1.5 stopinje Celzija. Toda države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije. Razlog za to je najti v Pogodbi o energetski listini ali ECT, ki energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik. 

Zaključila se javna obravnava Nacionalne strategije pravičnega prehoda premogovnih regij, ki poleg Šaleške regije zajema tudi Zasavje. V Eko krogu se bojijo, da bo razvoj regije znova potekal na račun naravnega okolja. »Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili,« ugotavlja Uroš Macerl.

Varovanje naravnega okolja je v strategiji zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. »Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen,« dodaja predsednik Eko kroga.

Učinek pandemije koronavirusa na naš planet ni trajal prav dolgo, če se je lani dan okoljskega dolga premaknil za dobre tri tedne naprej v primerjavi z letom 2019, je letos prišel skorajda mesec dni prej.

Zaradi pandemije  smo lani datum, do katerega porabimo vse naravne vire, ki jih je Zemlja sposobna obnoviti v letu dni, dosegli dobre tri tedne pozneje kot v letu 2019, 22. avgusta. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da se je v tem času zmanjšala sečnja lesa (-8,4 %) in manj je izpustov iz prometa (-14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu. 

Več tisoč znanstvenikov spet bije plat zvona zaradi podnebnih sprememb
Nova raziskava, ki spremlja vitalne življenjske znake Zemlje, je pokazala, da se vrsta ključnih kazalnikov globalne podnebne krize slabša in da približuje točki brez vrnitve ali pa je to že prečkala.

Ob tem je več kot 10.000 znanstvenikov iz približno 150 držav, ki so leta 2019 razglasili svetovne podnebne izredne razmere, zdaj vnovič opozorilo na problematiko in pozvalo k takojšnjim spremembam. "Da bi zaščitili življenje na Zemlji, so te spremembe bolj nujne kot kdaj koli," so zapisali v članku v strokovni reviji Bioscience, pod katerega se je podpisalo kar 13.800 znanstvenikov.