|  Nedavna raziskava o stališčih Evropejcev do zakona, ki bi od podjetij terjal odgovornost na področju podnebnih sprememb je pokazala, da večina podpira zakon, ki bi od podjetij zahteval zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
-
Raziskava je bila izvedena v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Poljskem, v Sloveniji in Španiji.
-
Več kot 200 organizacij civilne družbe in posameznikov je podpisalo odprto pismo, v katerem pozivajo k večji odgovornosti podjetij za podnebne spremembe v svetovnih dobavnih verigah.
-
Stališča in potrebo po ambiciozni zakonodaji smo skupaj z drugimi organizacijami že večkrat izrazili, ponovno pa pred odločilnim glasovanjem o predlagani zakonodaji opozarjamo na pomanjkljivosti predloga in pričakovanji prebivalcev_k EU.
Direktiva o skrbnem pregledu glede trajnostnosti, ki je trenutno v postopku sprejemanja v Evropskem parlamentu, bi lahko od podjetij v EU zahtevala, da sprejmejo ukrepe za ugotavljanje in preprečevanje kršitev človekovih pravic ter okolijske škode, kot sta krčenje gozdov in onesnaževanje, v celotnih globalnih vrednostnih verigah.
V okviru kampanje “Justice is Everybody's Business” je bila izvedena javnomnenjska raziskava v 10 državah EU, vključno s Slovenijo, ki je pokazala da:
-
Več kot štiri petine (83 %) Slovenk in Slovencev podpira zakon EU, ki bi od vseh podjetij zahteval, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in tako prispevajo k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, kar je skoraj 10 % višje od evropskega povprečja (74 %), pri čemer 69 % vprašanih poziva podjetja, naj zmanjšajo emisije tudi v času energetske krize.
-
Več kot štiri petine (82 %) jih meni, da morajo biti banke odgovorne tudi za dejanja podjetij, v katera vlagajo ali jim posojajo denar (evropsko povprečje je 64 %).
-
Skoraj tri četrtine (73 %) vprašanih jih meni, da bi zakonodaja morala omogočiti posameznikom, ki so jih prizadele posledice podnebnih sprememb (npr. ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, suša in vročinski valovi), da zahtevajo odgovornost in tožijo podjetja, ki proizvajajo velike količine toplogrednih plinov.
Vsaj 100 milijonov evrov so porabile finančne institucije za lobiranje od predstavitve osnutka zakona v Evropskem parlamentu. Države, kot je Francija, so si prizadevale za izključitev finančnega sektorja iz predlaganih pravil EU o skrbnem pregledu. Kot je zatrdil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, šport in turizem, mag. Dejan Židan, na okrogli mizi 30 marca, Slovenija podpira vključitev finančnega sektorja v obseg dolžne skrbnosti, kar bo še posebej pomembno v času tirlateralnega pogajanja v jeseni, ko se bo oblikovalo končno besedilo direktive.
Da bi prihajajoča zakonodaja zagotovila odgovornost podjetij za njihov vpliv na podnebne spremembe, morajo slovenski in drugi evropski odločevalci podpreti vsebino direktive, ki določa:
- da morajo biti vsa podjetja zavezana k skrbnemu pregledu in naslavljanju svojih podnebnih vplivov;
- da morajo biti vsa podjetja pravno odgovorna za svoje (negativne) vplive;
- da morajo imeti vsa podjetja verodostojen načrt za uskladitev svojih dejavnosti s Pariškim sporazumom in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje.
V pismu s številnimi drugimi Evropskimi strokovnjaki na področju podnebja, je tudi nekdanji Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pozval, da mora biti učinkovit sistem skrbnega pregleda tudi ambiciozen in od podjetij zahtevati odgovornost za vpliv svojega poslovanja na podnebje. Strokovnjaki so pozvali k upoštevanju:
-
Podjetja morajo pripraviti in izvajati načrt za uskladitev s Pariškim sporazumom, ki vključuje kratkoročne in srednjeročne cilje zmanjšanja, zajema vse emisije iz področij 1, 2 in 3 ter ne temelji na emisijskih kuponih ali drugih kompenzacijah;
-
Od podjetij je treba zahtevati, da opredelijo in ocenijo tveganja škodljivih podnebnih vplivov na človekove pravice in okolje, in sicer tako, da krepijo odpornost prizadetih skupnosti in ekosistemov ter sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje takšnih vplivov;
-
EU mora spremljati načrte podjetij za razogljičenje njihovih dejavnosti in sankcionirati podjetja, ki ne izpolnjujejo obveznosti;
-
Javnost in tisti, ki jih prizadenejo vplivi dejavnosti podjetij na podnebje ali človekove pravice, morajo imeti možnost, da od podjetij zahtevajo odgovornost za zeleno zavajanje in neizpolnjevanje ciljev glede zmanjšanja emisij na sodiščih.
Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus dodaja: "Izredno visoka podpora prebivalcev Slovenije potrjuje, da moramo zdaj zahtevati od podjetij v EU, da prispevajo k omejevanju izpustov toplogrednih plinov in vpliva na okolje. Države so se v okviru Pariškega sporazuma in podnebnih pogajanj že zavezale k ukrepom. Veliko je aktivnih posameznikov in skupnosti. Zdaj pa je potrebno odgovornost podjetij za vplive na okolje in podnebne spremembe določiti z zakonom. Jasno je, da nihče ne bi smel ignorirati podnebne in okoljske pravičnosti. Zato upamo, da bo to prepoznal tudi Evropski parlament, ter kasneje Evropska komisija in države članice.
Projekt Our Food. Our future sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo RS za evropske in zunanje zadeve. Vsebina je izključna odgovornost avtorjev in partnerjev projekta in ne odraža nujno stališč Evropske komisije. |
NE ZAMUDITE
