Učenci in dijaki iz 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali v mednarodnem raziskovalnem projektu Pirati plastike. Sodelujoči pedagogi in raziskovalci pred objavo rezultatov izpostavljajo številne pozitivne učinke skupnostne znanosti - tako za mlade kot za znanost.

24 šol iz vse Slovenije je lansko jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek. Rezultati bodo znani predvidoma marca, so pa pozitivni učinki skupnostne znanosti vidni že danes. Večina sodelujočih se je na tak način prvič spoznala s problematiko rečnih odpadkov in mikroplastiko.

Mentorice in mentorji skupin poročajo o negativnem presenečenju mladih nad količino najdenih odpadkov in navdušenjem nad možnostjo prispevanja k mednarodni raziskavi. Skupnostna znanost je predvsem za osnovnošolce nekaj novega, saj se poleg problematike seznanijo tudi z znanstveno metodo dela, ki zahteva natančnost in sprotno iskanje rešitev.

Že v času epidemije, ko je prva vzorčevalna akcija potekala na 99 šolah, se je pokazal pomen terenskega dela v naravi, dodatno pa pedagogi izpostavljajo dolgoročne učinke. »Učenci so sedaj bolj pozorni na plastiko oz. plastične odpadke. Pri njeni uporabi iščejo alternativo zanjo,« je poudarila ena izmed sodelujočih učiteljic.

Zgodovina vključevanja javnosti v znanstvene raziskave se je z božičnim štetjem ptic pričela pisati v ZDA leta 1900, izraz skupnostna znanost (citizen science) pa je vstopil v rabo v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prostovoljci danes sodelujejo pri številnih znanstvenih projektih o podnebnih spremembah, invazivnih vrstah, spremljanju kakovosti vode, pa tudi na področju odpadkov.

Ekologi brez meja se na primer na aktivne državljane zanašajo pri popisu divjih odlagališč in blagovnih znamk odpadkov že vrsto let. Pri projektu Pirati plastike pa sodelujejo z Inštitutom za vode RS in koordinatorjem projekta v Sloveniji, Nacionalnim inštitutom za biologijo (Morska biološka postaja Piran), z dr. Matejo Grego, ki ugotavlja, da »je skupnostna znanost odlično orodje za pridobivanje velikega nabora podatkov, s tem da je ob dobri komunikaciji med znanstveniki in prostovoljci tudi zaupanje v podatke visoko.

Prav pri vsebinah onesnaženja s plastiko je nujno sodelovanje z občani, saj smo s plastiko obkroženi vsi in tako tudi iskanje rešitev postane skupni cilj.«

Pridobljeni podatki so izredno pomembni za evropski raziskovalni prostor, saj se projekt izvaja simultano v enajstih državah in bodo to v večini držav prve informacije o onesnaženosti rek s plastiko.