Brazilski predsednik obljubil boj proti krčenju gozdov v Amazoniji
Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Tukaj sem, da vam povem, da se je Brazilija vrnila v svet. Zelo odločno se bomo borili proti nezakonitemu krčenju gozdov v Amazoniji," je dejal Luiz Inacio Lula da Silva in pri tem napovedal ustanovitev ministrstva za domorodce, ki bo ščitilo ranljive skupnosti v tej obsežni regiji.
"Brez zaščitene Amazonije ni svetovne podnebne varnosti in ni nam treba povzročiti krčenja niti enega metra amazonskega pragozda, da bi bili še naprej ena največjih proizvajalk hrane na svetu," je opozoril.

Vseeno pa je izrekel kritiko na račun razvitih držav, saj te niso izpolnile obljube, da bodo od leta 2020 dalje zagotavljale sto milijard dolarjev pomoči letno za države v razvoju, da te prilagodijo svoja gospodarstva vplivom podnebnih sprememb. "Nujno potrebujemo finančne mehanizme za odpravo izgub in škode, ki so jo povzročile podnebne spremembe," je še dodal.

Udeležence konference je tudi pozval, naj se COP30 leta 2025 odvije v Amazoniji. Njegov predlog pa je danes med prvimi podprl francoski predsednik Emmanuel Macron. "Srčno upam, da bomo konferenco organizirali v Amazoniji, zato v celoti podpiram Lulovo pobudo. Podpiram tudi vrnitev Brazilije k strategiji za Amazonijo," je Macron dejal med obiskom na Tajskem, kjer se je udeležil vrha azijsko-pacifiškega gospodarskega foruma (APEC).

Na konferenci COP27 je bila aktivna tudi EU, ki je napovedala, da bo namenila več kot milijardo dolarjev sredstev, da bi afriškim državam pomagala povečati njihovo odpornost na vse hitrejše posledice globalnega segrevanja.

Še ena spodbuda v boju proti podnebnim spremembam je bilo končno sporočilo svetovnih voditeljev skupine G20 na Baliju, v katerem so ponovno potrdili obljubo, da si bodo prizadevali za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.

Voditelji so pozvali tudi k napredku pri obravnavi stroškov podnebnih posledic, vendar pri tem niso navedli, kateremu pristopu dajejo prednost.

Države v razvoju zahtevajo ustanovitev sklada za izgube in škodo, prek katerega bi jim bogati onesnaževalci povrnili škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami. ZDA in EU pa so predlagale, da se namesto oblikovanja novega sklada uporabijo obstoječi kanali za financiranje podnebnih sprememb.

Lula je v Egipt prispel v torek. To je bilo tudi njegovo prvo mednarodno potovanje, odkar je na volitvah premagal odhajajočega skrajno desničarskega predsednika Jairja Bolsonara, ki je dolga leta spodbujal neobrzdano krčenje amazonskih gozdov.

Analitiki menijo, da je najbolj naseljena država Latinske Amerike pod Bolsonarom postala bolj izolirana, deloma tudi zaradi njegove popustljive politike do krčenja gozdov in izkoriščanja Amazonije, katere ohranitev velja za ključno v boju proti globalnemu segrevanju.

Vir: www.caszazemljo.si