Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter, poudarjajo ob zaključku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking.

Pogledali v drobovje ledu
Del širšega raziskovalnega projekta v okviru projekta je tudi dodatna neodvisna raziskava z vzorčenjem, analizo in georadarskimi meritvami, ki jo je z donacijo GIAM ZRC SAZU podprla Pivovarna Laško Union (PLU). Vzorci obeh slovenskih ledenikov so bili uspešno odvzeti v začetku novembra 2021 in konec avgusta 2022, so pojasnili na današnji novinarski konferenci. 

Uporaba georadarja je omogočila vpogled v 'drobovje' ledu, zaradi česar so lahko določili, kje je led najdebelejši, in to upoštevali pri odvzemu ledenih vzorcev. Ugotovitve nadaljnjih analiz in meritev so ponudile edinstven vpogled v vremensko in podnebno zgodovino tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin. 

Dr. Matej Lipar, vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na GIAM,je predstavil rezultate meritev in analiz ter izhodišča za nadaljnje raziskave. Kot je pojasnil, doslej nismo poznali starosti ledu, sedaj pa vemo, da led vsekakor presega starost 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe: "S tem mislimo na hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja, led pa tako predstavlja paleopodnebne podatke pred začetkom obdobja modernih inštrumentalnih meritev."  

Prvi meter ledu je tako star približno 70 let, tisti v nižjih plasteh pa še starejši. "Če izračunamo in gremo do globine 4,5 metra, lahko rečemo, da smo končno prvič do zdaj ugotovili, da gledamo približno 300 let star led," je dejal. 

Prav tako so ugotovili, da je večina ledu 'zbežala' v jame, zato so uspešno vzorčili tudi led v eni izmed jam. Krčenje ledu je na nekdanji podledeniški kamnini razkrilo karbonatne sedimente oziroma karbonatno skorjico, ki lahko nastane samo na površju, prekritem z debelejšo plastjo ledu: "Lahko rečemo, da v sebi skrivajo arhiv Triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12.000 do 23.000 let, zato skupaj z laboratoriji iz Avstralije in Slovenije nadaljujemo analize na detajlni ravni atoma, da iz njih pridobimo čim več podatkov našega preteklega okolja." 

Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo. Stagnacija ali rast sta praviloma le prehodnega značaja. Taljenje ledenikov je neposredna in vsem dobro vidna in razumljiva posledica podnebnih sprememb, je izpostavil mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe GIAM: "Povprečna temperatura talilne sezone med majem in oktobrom se od leta 1955 viša. V letu 2022 smo s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno vrednost, ki je kar za pol stopinje Celzija presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019.

Izpostavil je, da so na prvih 12 mestih od 68 talilnih sezon izključno leta v tem stoletju. Temperatura talilne sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 C: "Dejstvo, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece - ter sorazmerno nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp še posebej zaznamujejo krhko ravnovesje njunega obstoja."

Kot je že pojasnil za naš portal,sta se  ledenika pod Triglavom in Skuto, natančneje za približno nogometno igrišče veliki ledeniški krpi, ki sta v resnici le ledeniška preostanka, zelo približala svojima dosedanjima najmanjšima vrednostma izpred desetletja. Lanska talilna doba je bila najtoplejša od 1955, prejšnjo rekordno vrednost je presegla kar za 0,6 stopinje Celzija: "Primerjajte to z dvigom vaše telesne temperature. Ja, ledeniki že nekaj desetletij  bolehajo. Na prvih treh mestih so talilne dobe zadnjih štirih let. Zelo velika je verjetnost, da bo kmalu padla nova najvišja znamka, skupaj s primanjkljajem padavin lahko to povzroči njuno popolno izginotje že v naslednjem desetletju, morda dveh."

Kot je izpostavil, se lahko bojimo,  da si bomo staljeni del triglavskega ledenika lahko kmalu ogledovali le še v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so z vodo staljenega kosa ledu napolnili posebej v ta namen izdelano steklenico. Izkoristite dejstvo, da smo zadnja generacija, ki še lahko spremlja v živo oba ledeniška preostanka, poziva, zato v visoki planinski sezoni izkoristite priložnost za njun ogled - vsaj od daleč: "Še bolje pa od blizu - v tem primeru boste spoznali tamkajšnjo zanimivo obledeniško površje in ugotovili, da se ledeniki tudi zelo slišijo ..."  

'Ledeniki nazorno zrcalijo porušeno naravno ravnovesje' 
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je poudaril, da je proučevanje slovenskih ledenikovnajdlje časa stalno potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji, ki se že od leta 1946 izvaja na Geografskem Inštitutu Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Ledeniki so eden od naravnih pojavov, ki nazorno zrcalijo porušeno naravno ravnovesje: "Za ohranitev ledenikov moramo zaustaviti rastoče temperature ozračja. Vse več je dokazov o vpletenosti človeka in njegove paradigme stalne rasti na planetu z omejenimi možnostmi.

Takšen model je za človeštvo dolgoročno nevzdržen, zato je potreben nov družbeni konsenz. Podpora oziroma sodelovanje gospodarske družbe in javnega raziskovalnega zavoda je nazoren primer in nesporen dokaz obojestranskega poslanstva na področju trajnosti in družbene odgovornosti ter ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti prilagajanja vseh segmentov družbe. Poleg uspešnega delovanja lahko na tak način prispevamo k večji kakovosti življenja širše družbene skupnosti in lokalnega okolja." 

Vir: www.caszazemljo.si