STALEŽI TUNA ZNOVA OGROŽENI 

Po desetih letih prizadevanj za obnovitev staležev modroplavutega tuna so na zadnjem srečanju ICCAT naredili deset korakov nazaj 

Ob zaključku zasedanja Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) v Maroku, je WWF izrazil globoko razočaranje nad odločitvijo, da se brez dokazov o obnovi staležev drastično povečajo kvote ulova modroplavutega tuna. WWF prav tako obsoja pomanjkanje napredka pri izboljšanju stanja staležev sinjega morskega psa in morskega psa mako ter tropskih tunov.

Ne odvrzi, raje popravi.  Ne šopingiraj, ampak zamenjaj.
Ali kdaj razmišljate, da bi živeli v času mladosti naših babic in dedkov? Jaz večkrat. Že res, da je bilo življenje takrat bolj trdo in neusmiljeno kot danes, ampak je bilo toliko enostavnejše. Manj zakomplicirano in veliko bolj minimalistično. In tako zelo so znali ceniti vsako stvar. Če se je na primer kje že našla kakšna plastična vrečka, so jo oprali, posušili in večkrat uporabili.

Plastika takrat sploh ni bil tak problem. Pa ne le plastika. Si predstavljate, da bi vaša babica v svoji mladosti imela tako poln hladilnik hrane, da bi vsak dan stala pred njim in razmišljala, ali bi danes za kosilo pogrela lazanjo ali pa raje ne, ker je rok uporabe spet pretekel in bo bolje, da odroma v smeti? Ali da bi odvrgla malo strgane nogavice in šla v poceni trgovino s kitajskim blagom kupit nove? Ali pa da bi vaš dedek pokvarjeno kosilnico takoj odpeljal na Dinos? Ali še slabše, nekam v gozd?

Osnutek Strategije razvoja Slovenije ne vodi v družbo blaginje in okoljske vzdržnosti 
Osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, glede katerega se je nedavno zaključila javna razprava, ne vodi v nujno potrebno preoblikovanje slovenske družbe in gospodarstva ter nas ohranja ujetnike žalostnega duha časa.

Pripravljavci dokumenta so ponudili povzetek stanja, kjer prevladuje miselnost nenehne gospodarske rasti, v kateri so vsi družbeni podsistemi v vlogi podpiranja gospodarskih družb ter njihove rasti, in predlagali, da tako nadaljujemo vse do 2030. Na ta način ne bomo dosegli družbene blaginje in okoljske vzdržnosti, ki bi morala biti osrednji cilj strategije.

Danes so okoljski organizaciji Greenpeace Nordic ter Nature and Youth sprožili sodni proces proti norveški vladi zaradi odpiranja novih področij na Arktiki, namenjenih črpanju nafte. V organizacijah so prepričani, da črpanje nafte krši pariški podnebni sporazum, pa tudi norveško ustavo. Zmaga v tem procesu bi lahko predstavljala precedens za prihodnje sodne odločitve na področju okolja po vsem svetu.

Kot posredniki naproti vladi in v podporo okoljskim skupinam so se tožbi pridružili tudi v norveški organizaciji Besteforeldrenes klimaaksjon (»Podnebni ukrepi starih staršev«).

Za ureditev lokalnih zadev skupnega pomena lahko čakamo na druge (državo, trg, zunanje investitorje...). Lahko pa se tudi povežemo in vzamemo stvari v svoje roke.

Uspešni primeri skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri kažejo, da na ta način ne samo skupaj oblikujemo svoja življenja in okolja ter dosežemo skupne cilje, ampak se tudi zoperstavimo epidemiji odtujenosti in individualizma ter gradimo trdne in odporne skupnosti. 

»Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ? Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje.

Tapanulski orangutan
Znanstveniki so po več letih preverjanj potrdili, da v odročni indonezijski džungli obstaja nova vrsta človečnjakov iz rodu orangutanov. Gre za prvo potrditev nove vrste človeku podobnih opic po približno stotih letih.

Novi vrsti je ime tapanulski orangutan, živi pa v gozdu Batang Toru na indonezijskem otoku Sumatra. Po ocenah znanstvenikov živi le kakih 800 predstavnikov te vrste, kar pomeni, da gre za najbolj ogroženo vrsto človeku podobnih opic na svetu.

Ko so leta 1985 odkrili ozonsko luknjo, se je svet zavezal k zmanjšanju uporabe ozonu nevarnih sestavin. V zadnjih letih se luknja res krči, a bolj zaradi toplega vremena kot pa človeških ukrepov. Seveda skrbi dejstvo, da govorimo o toplejšem vremenu nad Antarktiko, ki bi ga lahko pripisali tudi podnebnim spremembam. 

Satelitske meritve so pokazale, da je ozonska luknja nad Antarktiko najmanjša od leta 1988, so sporočili znanstveniki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa in administraciji za oceane in atmosfero Noaa. Letošnja luknja je bila za 1,6 milijona kilometrov manjša od luknje leta 2016.

WMO je del Organizacije združenih narodov
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je sporočila, da je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju dosegla novo rekordno vrednost.

Opozorili so, da je treba za uresničitev ciljev pariškega podnebnega sporazuma nujno okrepiti okoljska prizadevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Povprečne svetovne koncentracije ogljikovega dioksida so lani dosegle 403,3 delca na milijon, medtem ko so bile leta 2015 pri 400 delcih. To je posledica človeških dejavnosti in vremenskega pojava El Nino," so pri WMO-ju zapisali v letnem poročilu. Vremenski pojav El Nino v Tihem oceanu vpliva na vreme po svetu in je bil lani nenavadno velik.

Zaskrbljenost glede vplivov sežiganja odpadkov v cementarnah na zdravlje ljudi narašča in je prodrla med osrednje teme v Evropskem parlamentu.

Vplivi onesnaženega zraka na človekovo zdravje so dobro dokumentirani že vrsto let. Povečano tveganje za nastanek raka, vplivi na imunski sistem, dihala ter reprodukcijske in nevrološke težave, so že dokazano povezane z onesnaženim zrakom.

Izšla nova priročnika za pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, ki vsebujeta napotke, kako v Sloveniji vzpostaviti zadružni razpršeni hotel in skupnosti vrt.

Doseganje blaginje lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in okoljsko vzdržen način, celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le kot skupnost. Lokalne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in z njimi upravljajo na vzdržen in sonaraven način, so ustvarile koristi zase in za širšo družbo.

WWF začenja drugo fazo izvajanja programa trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih Jadranskega morja
WWF je skupaj s partnerji letos pričel Interreg MED projekt »FishMPABlue2«, s katerim želijo v zavarovana morska območja, središča morske biotske raznovrstnosti, uvesti prakse trajnostnega ribištva.

Le načela trajnostnega ribištva in vključevanje lokalnih ribičev bosta zagotovila dolgoročno ohranitev morskih virov, s tem pa tudi socialno-ekonomski status lokalnega prebivalstva. V Sloveniji se bo projekt izvajal v Krajinskem parku Strunjan.

Strategija o alternativnih gorivih
Vlada je potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki posebno pozornost namenja hibridnim vozilom in vozilom na električni pogon. 

Vladna strategija določa, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil. Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 jih bo država potrebovala 1.200, leta 2025 7.000 in leta 2030 kar 22.300, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanec.

Piše: Jude Currivan v Karma plus

Zemlja je živo bitje. Ni pasivno ozadje našega življenja niti sovražnik, ki si ga moramo podjarmiti in ga premagati. Niti ni nadomestljiv proizvod, ki bi ga lahko izrabljali ali ovrgli. Z njo ravnamo s tolikšno ignoranco, agresijo in prezirom, vendar nas ona kljub temu še naprej neguje – vendar kako dolgo še?

Ni Zemlja samo edini dom, ki ga imamo, temveč je tudi edini dom, ki nam je na voljo do nadaljnjega. Prav tako je, kot bomo kmalu spoznali, naš evolucijski partner v premiku zavesti, ki je neizbežen.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na ključne državne institucije  naslovila priporočila, ki naj bi izboljšala pogoje za prispevanje občin k prehodu v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov.

Nanašajo se na okrepitev podpore za povezovanje občin pri izvajanju razvojnih nalog in pripravi regionalnih razvojno-investicijskih projektov, spodbude občinam za pripravo strategij razvoja lokalnih skupnosti in vključitev lokalne ravni v državni sistem razvojnega načrtovanja, spodbujanje oblikovanja učinkovitih občinskih ukrepov varovanja okolja, vzpostavitev finančnih instrumentov za trajnostno energetiko, izdajo zelenih obveznic in vzpostavitev vrtljivega sklada za občinske okoljske naložbe, izvzetje kreditov za naložbe, ki se odplačujejo iz prihrankov, iz dovoljene kvote največjega možnega obsega zadolževanja občin in dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse, a je kljub temu vsak deveti človek lačen. Kam gre potemtakem vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to smo najbolj odgovorna prav gospodinjstva.

Gospodinjstva smo tista, ki v največji meri odločamo, kaj bomo kupovali, kakšno hrano uživali in kaj bomo na koncu naredili z njo. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 EUR na leto ali 2,6 EUR na dan.

Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib
Da bi povečala ozaveščenost državljanov o problemu prekomernega ribolova in praznih morij, je svetovna organizacija za varstvo narave WWF zgradila podmornico, skozi katero je mogoče videti podvodni svet Jadranskega morja čez 30 let. Podmornica je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani, vsi obiskovalci so lahko pokukali vanjo ter si ogledali podvodni svet prihodnosti.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju.

Slovenski strokovnjaki zaključujejo raziskavo, s katero ugotavljajo številčnost medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem s pomočjo molekularne genetike. Več kot 1.000 sodelujočih je v dobrih treh mesecih konec leta 2015 zbralo 2.472 vzorcev in s tem ob uporabi najsodobnejših znanstveno priznanih metod že drugič v zadnjih desetih letih omogočilo vpogled v oceno številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji.

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poteka raziskava, so tako ocenili, da je v Sloveniji konec leta 2015 živelo približno 564 medvedov (95% interval zaupanja 533 - 598). Glede na prejšnjo oceno, narejeno v letu 2007 s podobnimi metodami, se je populacija medvedov pri nas dvignila za 33 %. Raziskava je bila opravljena v okviru EU projekta LIFE DINALP BEAR, ki ga vodi Zavod za gozdove Slovenije, in je financiran 69 % iz sredstev EU, 30 % iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor, 1 % pa so dodali partnerji sami.

V Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je odvil simpozij Mladi za boljše okolje: okoljski študentski simpozij. Simpozij je potekal v okviru projekta Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostjo ​- Mladi za boljše okolje​, pri katerem sodelujejo študenti ljubljanske univerze pod okriljem Fakultete za družbene vede in društva Focus. 

Z uvodnimi nagovori so nas najprej pozdravili dr. Branka Kalenić Ramšak​, prorektorica Univerze v Ljubljani in dekanja Filozofske fakultete, dr. Tomaž Deželan, prodekan Fakultete za družbene vede, dr. Metka Tekavčič​, dekanja Ekonomske fakultete, dr. Miha Juhart, ​dekan Pravne fakultete in Martin Nedoh​, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje. Vsi uvodničarji so izrazili naklonjenost dogodku in izpostavili, da okoljska problematika zahteva vso pozornost.

Občine so ključni prostor za promocijo transformativnih političnih in ekonomskih praks. Številna mesta in lokalne skupnosti so že model prehoda v trajnostno družbo, kolektivno pa imajo moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja. Njihova vloga pri reševanju svetovnih vprašanj je vse bolj prepoznana.

Trajnostni razvoj se lahko začne na lokalni ravni in z občinskimi financami ga je mogoče učinkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na današnjem posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni.

Sredi Tihega oceana obstaja prav poseben otok. Takšen, ki ni nastal z delovanjem naravnih sil kot vsi ostali, pač pa z delovanjem človeka. Otok iz smeti postaja tako velik, da se pojavljajo pobude po uradnem priznanju otoka kot države.

Največje smetišče na svetu - otok v severnem Pacifiku - je veliko kot manjša celina. Tvorba je z vsakim trenutkom večja in je po površini že primerljiva s Francijo. Po morju z morskimi tokovi pluje na bilijone plastičnih odpadkov, ki jih tokovi nosijo, dokler se ne ujamejo v krožni tok, kjer ostanejo ujeti.

RIBE NA DREVJU, prvi del

Piše Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

V Ameriki so po teh silovitih hurikanih, ki pred sabo s silovito močjo nosijo tudi po 10 metrov visoke valove ter po poplavah, morda zdaj tudi ribe na drevju. Dobesedno ali v prenesem smislu? Dobesedno, seveda. Na tistem drevju, ki ga je izrulo in na tistem, ki je ostalo. V prenesem smislu pa je na drevju povsod, tudi pri nas, mnogo rib. Čudno? Niti ne, a osvetli, kje smo v temeljih zgrešili Naravni red. Poglejte TOLE.

Na mednarodni okoljski konferenci kritično do sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah

Novoustanovljeni mreži ombudsmanov v regiji letos predseduje Slovenija

Varuhu človekovih pravic RS je v petek, 15. 9. 2017, je pripravil mednarodno konferenco o sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov. Nedorečeno vprašanje sodelovanja civilne družbe v teh postopkih Varuh neprestano naslavlja na odgovorne, pa se še vedno srečuje z anomalijami, je bilo med drugim poudarjeno na konferenci. Varuhinja in kolegi ombudsmani ter njihovi predstavniki iz nekdanjih republik Jugoslavije so svečano podpisali deklaracijo o sodelovanju na področju okolja in človekovih pravic.

Dogodek "Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematikje" je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Posvet je otvoril Taj Zavodnik, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje, sledili so posamezni nagovori. Uroš Vajgl, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe (MOP), je med drugim izpostavil problem, da ministrstva pri reševanju okoljskih problemov in vprašanj ne delujejo usklajeno. Poudaril je, da je takšen pristop dolgoročno nevzdržen in neučinkovit. Na koncu je dodal, da bi bilo potrebno okoljsko ozaveščeno politiko dolgoročno integrirati v delovanje vseh ministrstev.