Ste vedeli, da z enim povratnim čezoceanskim letom presežete količino izpustov toplogrednih plinov, ki vam kot posamezniku »pripadajo« za celo leto? In da je med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa poleg življenja brez avtomobila tudi uživanje hrane rastlinskega izvora?

Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma in omejili globalno segrevanje na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven, so poleg sistemskih sprememb, ki so v pristojnosti vlade, potrebne tudi spremembe ravnanja vsakega posameznika.  

V Sloveniji vsako leto povzročimo skoraj 9 ton ekvivalenta CO2 izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo. Nekateri najučinkovitejši ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni posameznika zaradi izkrivljenih cenovnih signalov (npr. poceni letalskih vozovnic) in zavajajočega oglaševanja (npr. uživanja mesa) v družbi niso zadosti prepoznani.

Zato je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v okviru projekta Klima za podnebje pripravila letak Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb, ki opisuje poglavitne značilnosti podnebju prijaznega življenjskega sloga in najučinkovitejše osebne možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Trije ukrepi, ki najbolj zmanjšajo ogljični odtis posameznika, so: izogibanje letalskim poletom, uživanje hrane rastlinskega izvora in življenje brez avtomobila.

Posamezniki, ki želijo prispevati k blaženju podnebnih sprememb, potrebujejo informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko dosežejo največje prihranke izpustov toplogrednih plinov.

Izpostavljena so tri področja: (1) okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; (2) hrana rastlinskega izvora, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane in (3) varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Ogljični odtis letalskih prevozov je odvisen od razdalje: s povratnim letom Ljubljana - New York - Ljubljana povzročimo 1,9 tone izpustov ekvivalenta CO2. Če letimo na Novo Zelandijo, jih povzročimo več kot 5 ton. Tudi poleti po Evropi niso nedolžni: skok v London nanese 0,41 tone ekvivalenta CO2, v Bruselj ali Pariz 0,3 tone, v Frankfurt 0,2 in v Beograd 0,16 tone ekvivalenta CO2.[1]

Izogibanje letalskim prevozom je pomembna osebna strategija za blaženje podnebnih sprememb, ker na tem področju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov sploh še ni na vidiku in bo letalstvo verjetno zadnji od vseh načinov prevoza, za katerega bodo uveljavljeni nizkoogljični standardi. Ker torej v času dveh desetletij, v katerem se mora zgoditi prehod v družbo brez izpustov, če naj ne presežemo 1,5 °C, ne moremo pričakovati nizkoogljičnih letalskih prevozov, je edina rešitev, da se jim odpovemo.

Iz podobnega razloga je ključna osebna izbira tudi opustitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča tako velik delež izpustov toplogrednih plinov, da globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja.  

Življenje brez avtomobila je osebna izbira, ki poleg prihrankov izpustov zaradi neporabljenega goriva spodbuja tudi sistemske spremembe, kot so zmanjševanje potrebe po gradnji novih cest in parkirišč ter spodbujanje bolj zgoščene poselitve, ki prinašajo dodatne prihranke izpustov. Zato je veliko pomembnejša od npr. prehoda na energetsko učinkovitejša vozila, katerih posledice so lahko še večje potrebe po infrastrukturi in še več razpršene poselitve (t.i. rebound efekt, ker avtomobilski prevoz postane cenejši).

Razpršena poselitev je povezana z dvakrat višjimi izpusti na prebivalca v primerjavi z zgoščeno poselitvijo. Življenjski slog brez avtomobila zmanjšuje zastoje v prometu in odvisnost od nafte ter se izogne vprašanjem škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji električnih vozil. Zato bo pomemben tudi v dobi vozil z nizkimi emisijami.

Poleg ukrepov, s katerimi neposredno zmanjšujemo porabo energentov, lahko kot posamezniki k blaženju podnebnih sprememb pomembno prispevamo tudi z nepotrošniškim življenjskim slogom, saj je izčrpavanje zemeljskih virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb. Ne gre za žrtvovanje, ampak za uživanje življenja na način, ki ne povzroča čezmernih izpustov toplogrednih plinov. Vzdržen življenjski slog z osredotočanjem na preproste življenjske užitke ne samo da varuje življenju prijazno podnebje na planetu, ampak tudi prinaša prihranke, koristi zdravju in zagotavlja več namena, pripadnosti in sreče kot nakupovanje in trošenje.

Gozdovi predstavljajo edino razpoložljivo in preverjeno »tehnologijo« za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja. Zato je med vrhovnimi načeli blaženja podnebnih sprememb tudi skrb za gozd - tako na lokalni kot tudi na globalni ravni.

Nenazadnje vsak posameznik lahko prispeva k stabilnemu podnebju z aktivnim državljanstvom - podpiranjem zelenih politik(ov), predvsem na področju odprave škodljivih subvencij ter postavljanja takšne cene ogljika, da postanejo onesnaževalne dejavnosti dražje in zelene rešitve sorazmerno bolj dostopne.

[1] Priročna kalkulatorja ogljičnega odtisa najdete na spletni strani Umanotere in organizacije Climate Care.