NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 06-dec
  • Med odrom in literaturo: Jožica Avbelj

  • torek 07-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 08-dec
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 09-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 10-dec
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 11-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 12-dec
  • Večer z Manco Košir: zgodbe o knjigah in ljudeh

  • ponedeljek 13-dec
  • Bazar ljubljanske ljubiteljske kulture 2021

  • torek 14-dec
  • Pravljični sprehod po gradu z Ireno Cerar

  • sreda 15-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Bežigrad

  • četrtek 16-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici dr. France Škerl

  • petek 17-dec
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 18-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 19-dec
  • Ukročena elektrika: Poizkusi Nikole Tesle

  • ponedeljek 20-dec
  • Božično-novoletni sejem unikatnih izdelkov

  • torek 21-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 22-dec
  • Prihod Božička

  • četrtek 23-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 24-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • sobota 25-dec
  • Mesto bere sodobne ljubljanske zgodbe

  • nedelja 26-dec
  • Kreativne DJ in plesne delavnice

  • ponedeljek 27-dec
  • Ana Mrzla: KAR SMO (BILI), KUD Ljud - Ulična predstava

  • torek 28-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 29-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Črnuče

  • četrtek 30-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • petek 31-dec
  • Najem Božička
  • Silvestrska večerja 2021/22 v Grand hotelu Union

  • sobota 01-jan
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • nedelja 02-jan
  • Escape room The Key Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dve muhi na en mah - podnebju in zdravju prijaznejša prehrana   
    torek, 13. november 2018 @ 15:41 CET
    Uporabnik: Sonce

    Uživanje večjega deleža hrane rastlinskega porekla je učinkovit ukrep za blaženje podnebnih sprememb in prinaša pomembne koristi za zdravje ljudi.
    Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane.

    Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom.

    Nedavno objavljeno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je močno zaostrilo zahteve glede potrebne hitrosti in velikosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za ohranitev stabilnega podnebja in zmanjšanje tveganj za zdravje, premoženje, zadostno preskrbo s hrano in vodo, varnost ljudi in gospodarski razvoj. Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven bi morali globalne, od človeka povzročene emisije do leta 2030 zmanjšati za okrog 45 % glede na leto 2010 in sredi stoletja doseči neto ničelne emisije.

    To pomeni veliko in hitro zmanjšanje izpustov v čisto vseh sektorjih. Pri tem so posebej pomembni ukrepi, ki ne zahtevajo razvoja novih tehnologij, so stroškovno učinkoviti in družbi prinašajo dodatne koristi. Eden od takšnih ukrepov je sprememba prehranskih navad. Zmanjšanje potrošnje mesa in drugih živalskih proizvodov lahko pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju učinkovitosti porabe virov v sistemih oskrbe s hrano[1] in je zlasti smiselna, kadar je potrošnja večja od zdravstvenih priporočil, kot je to primer v Sloveniji.

    Politike za blaženje podnebnih sprememb se v Sloveniji v največji meri osredotočajo na proizvodnjo in porabo energije, medtem ko je kmetijstvo deležno presenetljivo malo pozornosti. Sektor kmetijstva je za prometom drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami (EU ETS). V letu 2016 so izpusti v kmetijstvu predstavljali 15,9 % v skupnih emisijah ne-ETS sektorjev. Kar 8 % povzročijo emisije metana iz prebavil rejenih živali. Zmanjšanje pridelave in porabe mesa, predvsem prežvekovalcev, je zato v Sloveniji pomemben dejavnik doseganja podnebnih ciljev.

    Zmanjšanje porabe hrane živalskega porekla pa ni atraktivno samo iz podnebnega stališča, ampak je zaradi vpliva na zdravje in pričakovano življenjsko dobo tudi velikega pomena iz vidika javnega zdravja. Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, predvsem povezanosti z nekaterimi oblikami raka[2], so pripeljala do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje[3]. Statistični podatki kažejo, da poraba rdečega mesa v Sloveniji prehranska priporočila presega kar za 4-krat. V letu 2017 je namreč povprečen prebivalec naše države potrošil 1,79 kg mesa na teden, od tega 1,18 kg rdečega mesa[4].

    Koristi prehoda na prehrano z večjim deležem hrane rastlinskega porekla so za obvarovanje stabilnega podnebja na globalni ravni še veliko večje, kot je to razvidno iz samega potenciala zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v živinoreji. Za pridelavo hrane rastlinskega prekla so namreč potrebne manjše kmetijske površine, kar pomeni manj deforestacije oziroma razpoložljivost tal za ponovno zaraščanje, ki lahko predstavlja pomemben, čeprav začasen ponor CO2. Na lokalni ravni pa je ob upoštevanju celotne verige oskrbe s hrano, ki vključuje še transport, skladiščenje in predelavo, najbolj zdravju in okolju prijazna oskrba z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi, čim manj predelanimi in čim bolj lokalnimi živili.

    Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 je v zavihku O CO2 predstavljeno fizikalno ozadje podnebnih sprememb. Tam najdete tudi opis posledic podnebnih sprememb, podatke o spreminjanju podnebja v Sloveniji in projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja. Na spletni strani je tudi opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

    [1] Živinoreja ima velik vpliv na številne zemeljske sistemske procese. Medtem ko zagotavlja 17 % kalorij in dobro tretjino beljakovin za človeško prehrano, živina poje skoraj 60 % svetovne pridelave biomase, živinoreja porabi približno 30 % vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika. Živinoreja povzroča več izpustov toplogrednih plinov kot vsi drugi načini pridelave hrane.

    Izpusti nastajajo pri pridelavi krme, fermentaciji v prebavilih, živalskih odpadkih, zaradi spremembe rabe tal ter zaradi transporta in predelave. Ocene kažejo, da verige oskrbe s hrano živalskega porekla povzročajo 14,5 % svetovnih od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov. Govedoreja (za meso in mleko) je od tega odgovorna za približno dve tretjini, v največji meri zaradi izpustov metana, ki nastajajo pri fermentaciji v prebavilih.

    [2] Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC): IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat. Dostopno prek: https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/06/mono114.pdf

    [3]NIJZ: Priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Dostopno prek: www.nijz.si/sl/priporocila-glede-uzivanja-rdecega-mesa-in-mesnih-izdelkov

    [4]SURS: Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov. Dostopno prek: https://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1563501S&ti=Bilanca.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • O CO2
  • posledic podnebnih spre...
  • spreminjanju podnebja v...
  • projekcije podnebnih sp...
  • opis političnega in zak...
  • https://monographs.iarc...
  • www.nijz.si/sl/priporoc...
  • https://pxweb.stat.si/p...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Hrana-Rastlinskega-Porekla-Okolje-Odpad

    No trackback comments for this entry.
    Dve muhi na en mah - podnebju in zdravju prijaznejša prehrana | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Dve muhi na en mah - podnebju in zdravju prijaznejša prehrana

    Prispeval/a: AnaH dne petek, 16. november 2018 @ 06:46 CET
    Že desetletja najbolj ozaveščeni okoljevarstveniki vedo, kako zelo škodi zdravju ljudi in planeta množična živinoreja - zaradi nepotrebnega uživanja mesa. Prej sta bila deležna kritike le promet in industrija.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2021 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,90 seconds