| V propadu naše naravi ni nič naravnega:
 WWF poročilo prikazuje gromozanski človekov vpliv na planet
- Kazalec živega planeta (The Living Planet Index, LPI) razkriva, da so se svetovne populacije vretenčarjev povprečno zmanjšale za 60% v zadnjih 40 letih.
- Največje gonilo trenutne izgube biodiverzitete je čezmerno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledica naše naraščajoče potrošnje.
- Naraščajoča potrošnja resno ogroža sposobnost narave, da nam nudi storitve, ki so globalno vredne približno 125 trilijonov dolarjev letno.
- Glede na povezavo med zdravjem planeta, blagostanjem ljudi in prihodnostjo našega planeta, WWF spodbuja globalno skupnost, da se združi za nov "globalni dogovor za naravo in ljudi" in končno obrnemo trend izgube biološke pestrosti.
Glede na Poročilo o stanju planeta 2018, človek sisteme, ki podpirajo našo družbo in gospodarstvo poriva na rob. Danes izdano poročilo, prikazuje realno sliko vpliva človekove dejavnosti na svetovne oceane, gozdove, reke in ozračje. Poudarja dejstvo, da se okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, hitro zapira.
Poročilo o stanju planeta 2018 je izčrpen pregled stanja našega naravnega sveta 20 let po tem, ko je svet ugledala prva izdaja tega dokumenta. Marco Lambertini, generalni direktor WWF International pravi: "Znanost nam kaže kruto realnost stanja naših gozdov, oceanov in rek v našem upravljanju. Vrsta za vrsto, centimeter za centimetrom se zmanjšuje število vrst v naši divjini, kar je znak neverjetnega vpliva in pritiska, ki ga izvajamo na naš planet. Tisto, kar nas resnično definira in vzdržuje - naša narava in biodiverziteta - počasi umira.
Kazalec živega planeta, ki sledi trendom bogastva globalne divjine kaže, da so se svetovne populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev povprečno skrčile za 60% med letoma 1970 in 2014. Glavne grožnje vrstam so neposredno povezane s človekovo dejavnostjo, vključno z izgubo habitatov in degradacijo ter prekomernemu izkoriščanju divjine.
"Vsi podatki, ki so nam dostopni kažejo na to, da človek dominira nad ostalim živim svetom. Ali je to res zmaga? Slovenci porabljamo resurse v vrednosti 2,8 planeta in to je zastrašujoče" pravi Leon Kebe, predstavnik WWF Adrije v Sloveniji. "Ukrepanje s strani vseh deležnikov, tako posameznikov, gospodarstva in vlad, skratka celotnega človeštva, je nujno. Moramo najti boljši način razvoja, ki bo skladen z naravo od katere smo vsi odvisni.
Človekove dejavnosti spodkopavajo zmožnosti narave, da ohranja človeštvo
V zadnjih desetletjih so človekove dejavnosti močno vplivale na habitate in naravne vire, od katerih so odvisne tako živali kot ljudje. 20% amazonskega gozda je izginilo v zadnjih 50 letih, in približno polovica plitkovodnih koral v zadnjih 30 letih.
Poročilo o stanju planeta 2018 se osredotoča tudi na pomembnost in vrednost narave za zdravje in dobrobit ljudi, kot tudi naše družbe in gospodarstva. Globalno narava zagotavlja storitve vredne okrog 125 trilijonov dolarjev letno, tako da pomaga pri zagotavljanju svežega zraka, čiste vode, hrane, energije, zdravil in drugih proizvodov in materialov. Svet na drugi strani pa jemlje naravo in njene storitve kot samoumevne in se ne poskuša zaustaviti njenega hitrega izgubljanja.
V naši regiji stanje še ni alarmantno
V naši regiji stanje narave ni povsem alarmantno, način upravljanja z naravnimi viri pa je katastrofalen in pogosto od dobre ideje vodi do slabe realizacije. Dostop do informacij je okrnjen, posvetovanje z javnostjo in deležniki površno, odnos med odločevalci in deležniki pogosto ni enakopraven.
To nas pripelje do naslednjih zaključkov:
- manj kot 5% živali je divjih, prostoživečih, med tem ko 96% pripada ljudem in domačim živalim, večinoma vzrejenih za prehrano ljudi. Pri nas pozitivnim trendom sledimo pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja.
- Izgubili smo že 82% sladkovodnih vrst, kar kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov brez katerih človeštvo na Zemlji ne bo obstalo. V našem primeru eni od desetih ribjih vrst grozi izumrtje zaradi izgradnje (največkrat nepotrebne) hidroenergetske infrastrukture. Še posebej problematične so male hidroelektrarne, ki v celokupno sliko prinašajo le malo energije, povzročijo pa nepovratno škodo na vodotokih.
- 93% ocenjenega ribjega fonda v Sredozemlju je v prelovu in v Jadranu je situacija zelo podobna.
Smerokaz za delovanje - za leto 2020 in naprej
Želimo si graditi sonaravno prihodnost za vse nas - dokazano je, da imamo dva načrta razvoja - enega za naravo in enega za ljudi - in ta dva moramo uskladiti. Poročilo o stanju planeta 2018 poudarja možnosti, ki jih ima globalna družba, da zaščiti in obnovi naravo že do leta 2020, ki je ključno leto v katerem se od svetovnih voditeljev pričakuje oceno napredka pri uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega dogovora in Konvencije o biološki raznovrstnosti.
WWF poziva svetovne voditelje, gospodarstvenike in civilno družbo k pripravi delovnega okvirja za obdobje po letu 2020. To je izredno temeljni trenutek za pripravo izredno potrebnega "svetovnega dogovora za naravo in ljudi".
Poročilo o stanju planeta 2018 je dvanajsta izdaja bienalne svetovne publikacije WWF-a. Poročilo zajema najnovejše rezultate Kazalca živega planeta, ki vključuje 16.704 populacij, od tega 4005 vrst vretenčarjev med leti 1970 - 2014.
O WWF:
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/.
O Londonskem zoološkem društvu (Zoological Society of London (ZSL)):
Ustanovljen je bil leta 1826 in je mednarodno znanstveno združenje. Glavna naloga je zaščita živali in njihovih habitatov. ZSL vodi Živalski vrt ZSL v Londonu in Živalski vrt ZSL Whipesnade, izvaja znanstvena raziskovanja na Inštitutu za zoologijo in aktivno sodeluje pri varstvu narave v več kot 50 državah po vsem svetu. www.zsl.org
O Global Footprint Network:
Global Footprint Network je mednarodni think-tank za oblikovanje obveščenih in trajnostnih politik v svetu omejenih virov. Skupaj s svojimi partnerji, Global Footprint Network koordinira raziskave, razvija metodološke standarde in zagotavlja odločevalcem z vrsto orodij, ki bodo pomagala usmeriti gospodarstvo v delovanje v okviru ekoloških omejitev Zemlje.
www.footprintnetwork.org |
NE ZAMUDITE
