Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) je izvedel zaključni posvet projekta »Kompostiranje je več kot recikliranje«. Prek 120 učiteljic, učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter vabljenih strokovnjakov se je posvečalo kompostiranju, s katerim iz organskih odpadkov ustvarjamo najdragocenejše gnojilo za izboljševanje tal - kompost. Udeležence sta pozdravila ga. Lucija Adamič z Eko sklada in g. Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja iz URKI/MIZŠ.

V uvodu je vodja projekta dr. Anamarija Slabe opozorila, da v Sloveniji letno »pridelamo« okoli 500 kg odpadkov na prebivalca, od katerih je kar tretjina biološko razgradljivih. Slednji ustrezno kompostirani bogatijo tla, neustrezno odloženi pa povzročajo onesnaževanje, izpuste toplogrednih plinov in smrad.

V projektu, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, si ITR prizadeva povečati delež lastnega kompostiranja teh odpadkov v šolah, vrtcih in v gospodinjstvih, ter širiti znanje o pravilnem kompostiranju. Projekt je uspešno aktiviral številne deležnike. ITR je izvedel deset regijskih delavnic usposabljanja za pravilno kompostiranje na vzgojno-izobraževalnih zavodih po vsej Sloveniji. Udeležilo se jih je 113 strokovnih delavcev s 54 šol in vrtcev, ki pridobljena znanja prenašajo na otroke. V dejavnosti kompostiranja se je z navdušenjem vključilo prek 4.000 otrok in mladih.

O prednostih in izzivih kompostiranja na šolah in vrtcih so razpravljali na okrogli mizi v okviru posveta. Ga. Mateja Peterlin z ljubljanske Snage je povedala, da je povečanje obsega lastnega kompostiranja zelo zaželeno, saj so kapacitete podjetij za predelavo vse bolj omejene. G. Jaka Kranjc (Ekologi brez meja) pa je opozoril tudi na potrebo po zmanjšanju nastajanja organskih odpadkov nasploh, zlasti zavržene hrane.

Za šole in vrtce pa lastno kompostiranje ni le učni pripomoček in varstvo okolja, temveč tudi smiseln ukrep za znižanje stroškov za odvoz organskih odpadkov – zelenega vrtnega odreza. Za kompostiranje so primerni tudi nepredelani rastlinski ostanki iz priprave hrane, ki pa v Sloveniji niso posebej opredeljeni kot taki. Tudi tu je torej še potencial za povečanje deleža lastno kompostiranih organskih odpadkov, ki ga v mnogih drugih državah EU že dobro izkoriščajo in tudi spodbujajo. V tem smislu bodo oblikovali tudi priporočila in jih poslali na pristojna ministrstva.

Predstavilo se je tudi šest šol/vrtcev z dobrimi praksami kompostiranja, ki so prejeli posebna priznanja. Nagrade so prejeli tudi najboljši sodelujoči v likovnem natečaju za idejo logotipa »mojster kompostiranja. V zaključku pa je priznanje prejelo tudi 19 šol in vrtcev, ki so pridobili znak »Šolski ekovrt« oziroma podaljšali njegovo veljavnost. Znak ITR podeljuje v okviru svojega programa »Šolski ekovrtovi«, ki vrtce in šole že osmo leto spodbuja k ekovrtnarjenju in učno-vzgojni rabi ekovrtov, ter jim pri tem nudi vsestransko strokovno pomoč. Priznanja sta podelili ambasadorka programa Šolski ekovrtovi ga. Manca Košir in permakulturna učiteljica ga. Jožica Fabjan, ki je tudi vodila regijske delavnice kompostiranja.

V nadaljevanju ITR pripravlja e-priročnik za lastno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki bo prilagojen potrebam šolam in vrtcem, seveda pa bo v pomoč tudi gospodinjstvom. Lastno kompostiranje je odličen primer krožnega gospodarjenja, ki ni dobro le za tla in okolje nasploh, temveč koristi tudi izvajalcem, v smislu zniževanja stroškov in pridobivanja kakovostnega komposta za lastne potrebe.

Več o projektu na http://www.itr.si/kaj-delamo/projekti/kompost-gre-v-solo-ekosklad/