Znano je, da se igralec Leonardo DiCaprio že nekaj časa zavzema za varovanje okolja, končno je to dokazal tudi s svojimi dejanji. Bil je namreč producent okoljevarstvenega filma Enajsta ura, ki je pred kratkim po Cannesu doživel premiero še v Los Angelesu.

Udeležilo se je je veliko zvezdnikov, predvsem tistih, ki radi tudi sicer javno izpovedujejo svoj "zelen pogled" na svet. Film govori o negativnih posledicah, ki jih ima človeško ravnanje na zemljine ekosisteme, in o tem, kaj lahko storimo, da bi jih ustavili.

Letošnji vrh G8 v Nemčiji je bil nenavaden v tem, da se mesec kasneje ljudje še vedno sprašujejo, ali so voditelji najbogatejših držav na tem srečanju sploh kaj dosegli.

Toda v nečem je le velik uspeh: med pogovori o gospodarski rasti in o vrednosti menjalnih tečajev se je na dnevnem redu vrha G8 pojavila nova statistika - stopnja izumrtja vrst. Prvič so se voditelji najmogočnejših držav sveta posvetili nečemu, kar dolgo časa ni zbujalo njihove pozornosti: divjim živalim, ribam in rastlinam, ki poleg človeka v milijonih različnih vrst poseljujejo naš planet.

Naše partnersko podjetje Geosonda d.o.o., Kranj, se ukvarja s storitvami vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje objektov z izkoriščanjem energije zemlje preko sistema geosonda ali energije vode (informacije na www.geosonda.com).

Na območju naselja Cviblje je takšno toplotno črpalko želel vgraditi eden od investitorjev, vendar na upravni enoti Trebnje ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja, saj občinski prostorski akt predpisuje uporabo zgolj olja ali plina, torej izključno fosilnih goriv.

Krčenje gozdov v deževnem gozdu v Braziliji se je v zadnjem letu zmanjšalo za tretjino. Tako je številka trenutno najnižja v zadnjih sedmih letih, je povedala brazilska vlada.

Zmanjšanje krčenja gozdov gre pripisati večjemu nadzoru nad nelegalnim sekanjem dreves, izboljšanemu sistemu lastništev zemlje in projektom za ohranjanje gozdov. Tako so letos podrli približno 9.600 kvadratnih kilometrov gozdov, lani pa kar 14.039 kvadratnih kilometrov. Te številke so letos najnižje od leta 2000.

Na Madžarskem v bližini mesta Bukkabrany so odkrili starodaven gozd cipres, ki je po mnenju poznavalcev star osem milijonov let. Arheologi so našli 16 ohranjenih debel v premogovniku na površju, preostali gozd pa je zoglenel zaradi prevleke peska, ki ga je najverjetneje prinesla peščena nevihta.

Strokovnjaki upajo, da jim bodo starodavna drevesa omogočila vpogled v zemeljsko atmosfero pred osmimi milijoni let. Šest metrov visoka debla s premerom dva do tri metre pripadajo močvirnim cipresam in so rasla od 200 do 300 let.

Prvič v obdobju petdesetih let polja osrednje vinske in kmetijske regije v Čilu prekril sneg. Oblasti so že razglasile izredno stanje in prebivalce svarijo pred morebitnimi prometnimi nesrečami. V Čilu se spopadajo z najbolj mrzlo zimo preteklih 30 let.

V regiji Maule, ki se nahaja okrog 250 kilometrov južno od prestolnice Santiago, je snežilo kar štiri ure. Zaradi snega so prav tako zaprli gorat prehod Libertadores, ki povezuje osrednji Čile s sosednjo Argentino, kar je sila nenavadno za Andsko gorovje. Meteorologi prav tako ne zavračajo možnosti, da bo dan kasneje snežilo tudi v Santiagu, ki ima 6 milijonov prebivalcev.

Karen Bishop
KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM
5.8.2007
V ŠKATLI

Razlog, da zadnje čase ni bilo dosti sprememb v energijah je ta, da smo najprej doživeli masovno čiščenje, nakar smo tako rekoč prispeli v višje vibrirajoče realnosti ali dimenzije, sedaj pa v tej realnosti živimo in bivamo, a v njej še ni nobenega premikanja ali aktivne energije.

Manifestacije naših trenutnih prostorov? Izgleda, kot da se nič ne dogaja, večina vseh kreacij se je povlekla ven brez da bi dosegla polno manifestacijo ali zaključek; izgleda tudi, kot da ni nobene podpore več in da se za nas nihče ne prikaže več, pa tudi nič, kar bi potrebovali se ne prikaže; poleg tega pa tudi ni nobenega občutka ''povezanosti'' z Virom.

Evropska komisija naj bi razmišljala o vzpostavitvi sistema trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida (CO2) med proizvajalci avtomobilov, ki bi tiste, ki proizvajajo avtomobile z večjimi izpusti, prisili k plačevanju dajatev tistim podjetjem, ki proizvajajo okolju bolj prijazne avtomobile.

Koliko CO2 bi avtomobil lahko proizvajal, pa bi moralo biti glede na tovrstne ideje določeno z njegovo težo, je poročal bruseljski spletni bilten EUobserver. Evropski poslanec iz Nemčije Karl-Heinz Florenz predlaga, da bi na ta način določili, kolikšno količino CO2 lahko nek avtomobil proizvede glede na svojo težo in tisti, ki bi bili nad tem pragom, bi morali plačati dajatve tistim, ki ta kriterij dosegajo oz. so pod njimi. Na ta način bi uvedli sistem trgovanja z emisijami tudi med avtomobili, je pojasnil poslanec.

V Stockholmu se je začela enotedenska konferenca ob svetovnem tednu vode, posvečena vzdržni rabi vodnih virov v svetu, ki ga pestijo podnebne spremembe in mu grozi pomanjkanje vode, delno tudi zaradi uporabe vode za gojenje poljščin za biogoriva.

EU bo na srečanju, na katerem pričakujejo 2500 strokovnjakov, predstavila svoje dosežke pri upravljanju integriranih vodnih virov. Cilj unije je gospodarstvo, ki bi varčevalo z vodo in bi jo uporabljalo čim učinkoviteje, so sporočili v Bruslju.

Letošnje leto vlada na Zemlji ekstremno vreme, ki je povzročilo nekatere temperaturne rekorde. Po poročilu Svetovne meteorološke organizacije so bile talne temperature januarja in aprila med najvišjimi od leta 1880, odkar obstajajo podatki.

Temperature so bile za 1,89 stopinje Celzija višje, kot znaša povprečje za januar, in 1,37 stopinje višje od povprečja za april. Agencije ocenjuje, da je to najverjetneje posledica človekovih dejavnosti, kot je kurjenje fosilnih goriv.

Vreme v zadnjih petih letih jasno kaže, da se okolje bliskovito spreminja. Ali se bomo na spremembe sposobni prilagoditi in še zlesti iz groba, ki smo si ga skopali? Kaj nas čaka v prihodnjih desetletjih? Bomo res hlastali za pitno vodo? Bomo namesto koruze in pšenice gojili pomaranče in limone?

Bomo meje za življenje znosnih krajev branili pred tisoči lačnih in žejnih, ki jim je vreme vzelo dom? In kako nam je sploh uspelo v tako kratkem času uničiti tako veliko? »Slovenija jo bo v primerjavi z mnogimi državami v fizikalnem smislu odnesla relativno bolje, vendar je v globaliziranem svetu vse, zlasti ekonomski učinki, povezano med seboj,« pojasnjuje prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z oddelka za biometeorologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Britanska vlada je objavila novico, da namerava zgraditi 2 miljona novih domov do leta 2016, vkjučno s petimi ogljikovo-nevtralnimi eko naselji s 5000 enotami. Vsako naselje bo imelo javni prevoz do obstoječih središč, veliko javnih zelenih površin, peščeve cone ter tehnične izboljšave, kot so skupno gretje.

Hiše bodo stale same zase, imele vrt ter bodo družinam prijazne. Trgovine in šole bodo na razdalji, ki bo omogočala peš dostop. Po letu 2016 napoveduje vlada, da bodo vsi domovi izgrajeni kot ogljikovo nevtralni (ne bodo prispevali k globalnemu segrevanju). 25 mest se je že javilo da se lahko pri njih razvijejo nova naselja.  Eno zeleno naselje že obstaja v Northstowe-u, drugo pa se gradi v severnem Cambridge-u.

Klimatske spremembe kličejo po novih rešitvah in s tem uporabi obnovljivih virov energije. Vetrne turbine so trenutno eden najbolj tehnološko naprednih in cenovno učinkovitih načinov pridobivanja energije.

Sodobne turbine lahko delujejo 85 odstotkov dni v letu ter lahko obratujejo vsaj 20 let. V Veliki Britaniji imajo najboljše razmere za vetrne turbine v Evropi, saj imajo tukaj kar 40 odstotkov vse vetrne energije stare celine. V Londonu zato načrtujejo gradnjo neverjetne stavbe, poimenovane Castle House, ki se bo napajala izključno s pomočjo vetrnih turbin.

Posnemanja vredna je odločitev ministrstva za okolje in prostor, ki je javnost obvestilo, da bodo odslej pili vodo iz “pipe” ter tako prispevali k zmanjšani porabi elektrike, embalaže in nenazadnje gospodarskega ravnanja do okolja.

“Ljubljana je ena redkih EU prestolnic, ki (še!!!) pije odlično vodo iz javnega omrežja,” je v izjavi za javnost dejal državni sekretar, mag. Mitja Bricelj. Bricelj je ob tem še opozoril, da z vsakim odvrženim lončkom oz. plastenko, odvržemo tudi pol lončka nafte, ki je potrebna za njihovo proizvodnjo/transport.

Bill Gates je odprl fond, ki razpolaga s 400 milijoni evrov in ki se bo ukvarjal s trgovanjem ogljikovih emisij. Za začetek je računalniški mogotec že odkupil 10 milijonov ton emisijskih odpadkov, ki jih bo Kitajska proizvedla do leta 2012.

Pekinško podjetje Peony Capital je danes sporočilo, da dovoli odkup emisij od dveh kitajskih podjetij, ki se ukvarjata s proizvajanjem goriv, in podjetja, ki proizvaja energijo s pomočjo vetra. Sklad The Bill and Melinda Gates Foundation naj bi že ponudil 100 milijonov evrov za odkup ogljikovih emisij, medtem ko naj bi ostali investitorji iz Avstralije, ZDA, Evrope in Azije ponudili dodatnih 300 milijonov evrov.

Znanstveniki so ugotovili, da oblaki onesnaženega zraka nad Azijo prispevajo k globalnemu segrevanju sorazmerno toliko kot toplogredni plini. Raziskovalci iz ZDA so goste oblake, ki jih povzroča izgorevanje lesa in fosilnih goriv nad zelo gosto naseljenim območjem, analizirali s pomočjo brezpilotnega letala.

Ugotovili so, da gosti "oblaki onesnaženja" zmanjšajo prepustnost sončnih žarkov, s čimer postaja površina Zemlje hladnejša, medtem ko se nižje plasti atmosfere vse bolj segrevajo. Mali delci v zraku naj bi segrevanje nižjih plasti atmosfere povečali za približno 50 odstotkov.

Šentjurčani se bodo pridružili 29 slovenskim občinam, ki so na pobudo Inštituta za trajnostni razvoj svoja kmetijska zemljišča razglasile za območja brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bistvo takšne odločitve je, da upravljavci ali lastniki zemljišč ne smejo gojiti GSO v določeni občini, dolgoročni cilj pa je razširitev prepovedi na celotno državo.

Med večjimi občinami so se družini brez GSO doslej pridružili Maribor, Koper, Domžale, Krško, Brežice in Žalec, med njimi najdemo tudi znane kraje, kot so Zreče, Rogaška Slatina, Radovljica, Tolmin, Bovec, Cerknica, Moravče, Trzin, Zagorje, Metlika, Prevalje, Polzela in Dobrna. V Šentjurju je 1,7 odstotka vseh slovenskih kmetijskih zemljišč, kmetje obdelujejo več kakor 8100 hektarov zemlje, v občini je registriranih 56 ekoloških kmetij.

Za »proizvodnjo« zgolj enega velikega zrezka je potrebno 10.000 litrov vode. Velik, sočni zrezek, ki ga nekateri obožujejo, a se ne zavedajo, da hkrati s tem kosom mesa porabijo okoli 10.000 litrov vode.

Govedo, iz katerega izvira ta zrezek, toliko vode ni le popilo, prav tako veliko vode je bilo porabljeno za proizvodnjo krme. In tudi v klavnici teče veliko vode. Vodo, ki se uporablja za proizvodnjo prehrambnih sredstev in drugih proizvodov, imenujemo »virtualna voda«.

Je nevidna, a ni brez učinka. Tako prispeva intenzivna pridelava zelenjave v južni Španiji k pomanjkanju vode v regiji, ki je zaradi globalnih podnebnih sprememb že tako ali tako ogrožena, kar jo spreminja v puščavo.

Študije mednarodne skupine raziskovalcev so pokazale, da se je dolžina vročinskih valov v zahodnih delih Evrope od leta 1880 do danes podvojila. Avtorji študije so med raziskavami ugotovili tudi, da se je pogostost ekstremno vročih dni v zadnjem stoletju povečala za kar trikrat.

Študija je med drugim pokazala tudi, da vročinski valovi v zahodni Evropi ocene povprečnih letnih temperatur spremenijo za kar okoli 30 odstotkov. Raziskovalci poudarjajo, da lahko tovrstne ekstremne klimatske dogodke v prihodnje pričakujemo še pogosteje.

Mehika od ZDA zahteva, da spremeni načrte o gradnji ograje na meji med državama, saj ta pomeni grožnjo ekosistemu. Študije naj bi pokazale, da bi ograja, opremljena z visoko občutljivimi senzorji in lučmi, negativno vplivala na živali. Bojijo se, da bo pregrada živali razdelila v manjše skupine, to pa bi lahko vplivalo na njihovo genetsko raznovrstnost.

Mehiški okoljevarstveniki so prepričani, da bi negativni vpliv med drugim občutili populaciji jaguarja in mehiškega črnega medveda. Poleg tega bi pregrada ogrozila področja, kot so Baja California, Sonora in Arizona. Predlagajo, da ZDA namesto ograje vzpostavijo zelena območja brez cest ali nasade kaktusov.

Znanstveniki so odkrili, da korale poleg večje stopnje kislosti oceana in naraščanja temperatur morja ogrožajo tudi kemijske spojine. Gre za spojine oz. zmesi, ki se uporabljajo za čiščenje naftnih madežev. Do slabih vesti za korale so se dokopali raziskovalci izraelskega Nacionalnega inštituta za oceanografijo.

Ti so delovanju omenjenih spojin izpostavili dve vrsti koral in proučevali, kaj se z njimi dogaja. Po sedmih dneh so skoraj vse odmrle. Sicer pa je po besedah pomorskega biologa Barucha Rinkevicha kombinacija zmesi za razgrajevanje nafte in črnega zlata samega za korale najbolj smrtonosna.

Divjanje orkanov po državah okrog Mehiškega zaliva in ob Atlantiku na jugu ZDA je vsakoletni prizor, ki ga zaradi dobrega medijskega pokrivanja pozna ves svet. Orkanska sezona v ZDA in južno v območju Karibov traja uradno od 1. junija pa do 1. decembra, največja frekvenca hudih tropskih neviht pa je avgusta in septembra.

Poleg gospodarskih lahko imajo nevihte tudi politične posledice, kot se je zgodilo leta 2005 v primeru orkana Katrina, ki je uničil mesto New Orleans in povzročil nepopravljivo škodo zaupanju Američanov v sposobnost administracije predsednika Georgea Busha.

Predstavljajte si tekoče gorivo ki ga proizvajajo iz enakega materiala kot celulozni etanol (trave, sladkorni trs, koruza) vendar vsebuje 50 % več energije in porabi v procesu proizvodnje 65 % manj energije. Za razliko od etanola lahko to gorivo razpošljemo skozi obstoječe naftovode, rafinerije in bencinske črpalke.

Sliši se zanimivo, podjetje, ki se imenuje LS9, ustanovljeno leta 2005 trdi da je iznašlo takšno gorivo in je prišlo s to novico v javnost konec julija. Zagotavljajo da bo njihova “nafta” prišla na trg čez 3 do 5 let.