Na tisoče avstralskih koal umira zaradi izginjanja njihovega življenjskega prostora, opozarjaja okoljevarstvena skupina WWF.

Sekanje dreves in grmovja bo imelo katastrofalne posledice: cele vrste živali in rastlin bodo izumrle. Po podatkih oblasti iz Queenslanda so leta 2005 in 2006 očistili 375.000 hektarjev grmovja, kar po ocenah WWF-ja lahko povzroči smrt dveh milijonov sesalcev, med njimi tudi 9.000 koal.

Število orkanov se v zadnjem obdobju ni veliko povečalo, občutno pa je porasla njihova moč, ugotavlja študija ameriške univerze Florida State University. Vzrok za to se med drugim skriva v globalnem segrevanju, zaradi katerega se ogrevajo tudi oceani.

Zaradi segrevanja vode imajo ti na razpolago več energije, ta pa se sprošča v obliki orkanskih vetrov. Trije ameriški znanstveniki pod vodstvom Jamesa Elsnerja so na osnovi satelitskih podatkov, zbranih v letih 1981-2006 izračunali, da bi dvig temperature morij v tropskih predelih za eno stopinjo lahko povzročil za skoraj tretjino močnejše orkane.

Od začetka letošnjega leta so oborožene skupine vojakov in divjih lovcev pobile skoraj deset odstotkov slonov, ki živijo v nacionalnem parku Virunga v Kongu. Vodstvo parka je sporočilo, da je glavni razlog za masovni lov na slone vse večja potreba Kitajcev po slonovini oziroma trgovini z njo.

Stanje je katastrofalno. Ugotovitve so samo še povečale strah, da bi sloni iz največjega in najstarejšega afriškega parka, ki je nedavno polnil časopise že zaradi masovnega poboja goril, lahko kmalu povsem izginili.

V vzhodni Nemčiji bodo zagnali prvo "čisto" termoelektrarno, ki je zmožna zajeti in skladiščiti svoj ogljikov dioksid. V elektrarni Schwarze Pumpe (Črna črpalka) bodo namreč po novem postopku v velik kotel vpihnili oblak čistega kisika in ga nato prižgali, zatem pa bodo vanj vpihnili še oblak prahu lignita.

Pri tem bodo nastali toplota, vodna para, nečistoče in devet ton CO2 na uro in mejnik v čisti tehnologiji. CO2 bo namreč zatem ločen in stlačen na eno petstotino svoje velikosti ter stisnjen v cilindre, pripravljene, da jih zakopljejo kilometer pod zemljo v porozne kamnine, kjer bodo ostali tisoče let. Gre za postopek, imenovan CCS - carbon capture and storage (zajem in shramba ogljika).

S 1. septembrom 2008 je stopila v veljavo nova uredba, ki določa usklajene mejne vrednosti ostankov pesticidov, t.j. zgornjo dovoljeno mejo koncentracije ostankov pesticidov v hrani ali krmi. Za potrošnike bo ta uredba garancija, da kupujejo varno hrano, med trgovci in uvozniki pa bo odpravila zmedo, ki so jo povzročali nacionalni seznami.

Do sedaj so namreč za isti pesticid v državah članicah lahko veljale različne mejne vrednosti, nova uredba (Uredba (ES) št. 396/2005), ki je plod sodelovanja Evropske agencije za varnost hrane, držav članic in komisije, pa to odpravlja.

Nasprotniki gensko spremenjenih organizmov (GSO) so čedalje glasnejši in mnogi jim slepo prikimavajo, ne da bi se prej pozanimali, ali je v njihovi antipropagandi kaj smislnega, ali pa je zadaj nerazumevanje in strah pred novim. Raziskava opravljena v Evropi leta 2006 je pokazala, da kar tretjina Evropejcev misli, da se geni nahajajo le v gensko spremenjenih paradižnikih, kar kaže, da tretjina Evropejcev ne ve, kaj geni so.

Pri takem znanju o genih ni težko prepričevati ljudi, da so gensko spremenjeni organizmi nevarni in nekaj, česar se moramo bati. Prvi korak k razumevanju je osnovno znanje o genih – kaj so, kaj pomenijo, kje se nahajajo. Vsi organizmi smo gensko spremenjeni.

Naš lep, zelen planet ljudje vedno bolj uničujemo in onesnažujemo z gnojili, izpušnimi plini ter s čistili. Če ne bomo česa spremenili, se bo naš planet spremenil v eno samo plinasto kepo. Spremembe se lahko začnejo že v vsakdanjem življenju. Tudi pri čistilih lahko poskrbimo, da ne bodo uničevala Zemlje.

Čudežni nepalski oreščki so novost na našem tržišču bioloških detergentov. Rastejo po vseh pravilih biološke pridelave in ni potrebna nikakršna obdelava s kemičnimi sredstvi. Nepalski oreščki so nežni do perila, vaše kože in okolja. Na naraven način mehčajo in negujejo perilo, ki iz stroja pride mehko in puhasto.

Strokovnjaki opozarjajo, da smo ljudje sami krivi za vremenske spremembe. Pravijo, da je potrebno začeti živeti na drugačen način, saj imajo naše odločitve in dejanja velik vpliv na okolje. Uničevalne nevihte niso nič nenavadnega, vendar nanje postanemo pozorni šele, ko se zgodijo blizu nas ali pa na naših tleh. Neurja so tako dodobra pretresla Slovenijo.

Ob takih dogodkih so glasni predvsem tisti, ki opozarjajo na nespametno ravnanje ljudi, ki vpliva na podnebje. Svet se je sicer malce predramil, ko je Al Gore javnosti predstavil uspešen dokumentarec Neprijetna resnica, a strokovnjaki opozarjajo, da samo zavedanje problema ni dovolj. Pomemben napredek se bo poznal šele, ko bo vsak posameznik skušal biti bolj prijazen do okolja.

Odmevi so bili različni, a ključni namen je že dosežen – izziv podnebnih sprememb je končno postal ena pomembnih tem letošnje volilne kampanje!

Akcijo „Spremenimo klimo – podnebne spremembe izzivajo slovensko politiko“ je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj pripravila in objavila z namenom doseči jasne in artikulirane vizije političnih strank v Sloveniji na temo najbolj pomembnega razvojnega izziva Slovenije. Vključite se na spletu: www.umanotera.org/index.php?node=197 ali skupini »Spremenimo klimo« v skupnosti Facebook, kjer si lahko ogledate tudi rezultate primerjalne analize volilnih programov strank, ki smo jo objavili prejšnji teden.

GREENSLO Slovenija podrobno spremlja dogotke in priprave na gradnje, ki bi vplivali na TNP in njegovo neposredno okolico, tako smo spremljali tudi priprave na gradnjo NORDIJSKEGA CENTRA V PLANICI, ki po našem mnenju zahteva presojo vplivov na okolje. 

KRONOGIJA 07. avgusta smo zaprosili Občino Kr. Gora, preko elektroske pošte, naslovjeno na Župana g. Jureta Žerjava (v prilogi) , da nam posreduje IJV- projektno dokomentacijo za izgradnjo Nordiskega Centra 09. avgusta smo zaprosili ARSO, da nam posreduje IJZ v zvezi z okoljevarstvenim soglasjem za izgradnjo NORDISKEGA CENTRA! V odgovoru so nam sporočili, da ni bilo nikakšnega zaprosila za tako soglasje. V zvezi s tem je bilo  Službi vlade RS za razvoj glede Nordijskega centra Planica postavljeno naslednje vprašanje:

Po poročanju MMC RTV SLO so v gozdu na indonezijskem delu otoka Borneo so odkrili novo populacijo redke vrste oblačnih leopardov.

Oblačne leoparde so v narodnem parku Sebangau v provinci Centralni Kalimantan odkrili raziskovalci raziskovalne enote za zaščito divjine Oxfordske Univerze ter indonezijske univerze Pangkalan Raya.

To je tudi prvi dokaz, da ta ogrožena vrsta leoparda živi na tistem območju. Odkritje prinaša novo upanje za to slabo poznano vrsto, ki naj bi štela le še 10.000 primerkov.

Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva mladih so bile klimatske spremembe. Svetovna mladinska organizacija (WYF) je ob tej priložnosti pozvala k podpori vključevanja mladih v akcije s področij ohranjanja okolja in preprečevanja klimatskih sprememb.

Za september WYF pripravlja 2nd Annual Clean Up Melaka campaign, katere namen je spodbujanje prizadevanj za ohranitev lokalnega okolja.  V projekt želijo vključiti mlade, vlade, gospodarstvo, NVO in šole.

Info: http://www.wyf.org.my/

Torek, 11.11.2008, Evropski parlament, Bruselj. Ecosoial Forum Europe skupaj z Potsdam inštitutom za okoljske raziskave (Climate Impact Research) ter drugimi partnerji organizira konferenco na visoki ravni z naslovom »Globalna pogodba na podlagi okoljske zakonitosti – potreba po novi zasnovi glede mednarodnih odnosov«.

Info: http://www.sloga-platform.org/news/show/449 

Svet ministrov EU je pripravil končno verzijo novega zakona, ki bo kriminaliziral najbolj resne prekrške proti okolju. Zakon bo stopil v veljavo kmalu jeseni, takoj ko ga potrdijo vlade držav članic ter ko bo objavljen v uradnem listu EU. V roku dveh let ga bo treba vpeljati tudi v nacionalne zakonodaje vseh 27 držav članic EU.

Info: http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/08/st03/st03639.en08.pdf 

Vir: www.umanotera.org/etc

7. EKOPRAZNIK IN EKOTEDEN 2008
EKOTEDEN »Živeti dobro - živeti eko in zdravo«
8. - 13. september

Po vsej Sloveniji:
Vseslovenski Ekoteden - spoznajte ponudbo za eko in zdravo življenje po vsej Sloveniji!

V letošnjem Ekotednu sodeluje vrsta ponudnikov ekoživil in ekoizdelkov v različnih slovenskih krajih. Obiščite jih in spoznajte njihovo ponudbo, ki je v času Ekotedna še posebej privlačna!

Prireditve v Ljubljani:
Okoljski center, Trubarjeva 50, vsakič ob 18. uri

Ogroženi so severni medvedi, zaradi manj belega ledu, ki odbija svetlobo, pa se ozračje še hitreje segreva

Količina ledu v Arktičnem oceanu je dosegla drugo najnižjo stopnjo, odkar so znanstveniki tamkajšnje dogajanje začeli spremljati s pomočjo satelitov. Strokovnjaki za prihodnja leta zaradi globalnega segrevanja napovedujejo še hitrejše taljenje ledu.

Z ameriškega centra za sneg in led U.S. National Snow and Ice Data Center, ki ima sedež na univerzi v Koloradu, so sporočili, da lahko količina staljenega ledu v letu 2008 pred koncem sezone taljenja preseže lanski rekord. Po njihovih podatkih je v ponedeljek ledena površina v Arktičnem oceanu padla pod 5,3 milijona kvadratnih kilometrov, led pa se vztrajno tali naprej, so sporočili z ameriškega centra.

PRIPOMBE NA PROJEKTA

Negativni vidiki:
- Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.
- Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

V finski prestolnici Helsinki nameravajo postaviti smetnjake, ki bodo zažvrgoleli "hvala", ko bodo uporabniki vanje odvrgli smeti.

Štiri na videz povsem običajne smetnjake bodo v mestnem središču postavili v petek, tam pa bodo na voljo do konca septembra. Detektor v smetnjaku bo aktiviral zvočnik, takoj ko bo nekdo odvrgel smeti.

Inštitut za elektronsko participacijo, Focus društvo za sonaraven razvoj in Studio 12 vabijo na javno razpravo in multimedijski dogodek o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova osebna vozila, ki bosta potekala v četrtek, 28. avgusta s pričetkom ob 18.30 uri v prostorih Okoljskega centra, Trubarjeva cesta 50, v Ljubljani.

Razprava bo namenjena identifikaciji stališč in vprašanj zainteresiranih javnosti, ki bodo v okviru evropskega projekta Naše podnebje posredovana odboru ENVI Evropskega parlamenta. Na razpravi bodo sodelovali evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, predstavniki avtomobilske industrije in okoljskih nevladnih organizacij.

Dogodek lahko spremljate v živo preko svetovnega spleta na www.sodeluj.net/EU-CO2/eu-co2 in objavite vprašanja in mnenja za javno razpravo.

Kontakt: simon.delakorda@inepa.si.

Pri galapaških pingvinih so našli parazita, ki je morda povzročitelj ptičje malarije, bolezni, ki je prispevala k velikemu zmanjšanju števila endemitskih ptičev na Havajih.

Bolezen naj bi pingvini na Galapaškem otočju dobili od ljudi, domnevajo raziskovalci, ki pingivne opazujejo že dlje časa, saj število turistov z leti zelo narašča. S prihajanjem ljudi se število novih parazitov namreč povečuje. Sicer pa je taka oblika parazita popolonoma nova, zato tudi še nimajo imena zanj.

Piše: Darja Zgonc v novi Vivi www.viva.si

Intervju z prof. dr. Jože Rakovec, predstojnik Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani

Če po čem, si bomo to poletje gotovo zapomnili tudi po vremenu. Julija smo imeli kar dve hudi neurji, zadnje je za seboj pustilo pravo razdejanje: voda je zalivala kleti, toča je pustošila po pridelkih, veter je odkrival strehe in ruval drevesa. Se bomo morali odslej navaditi na nepredvidljive in pogosto skrajne vremenske pojave?

Profesor dr. Jože Rakovec, predstojnik Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani pravi, da ne nujno: "Globalno gledano bi lahko rekli, da zaradi segrevanja ozračja res lahko pričakujemo močnejše oblake in pogostejše nevihte, lokalno gledano pa ni nujno tako. Lahko nas doleti sedem suhih let in sedem debelih let. Ali pa štirinajst suhih in štirinajst debelih let …"

»Zeleni IT« - še en komercialni slogan ali resnična priložnost za zmanjševanje stroškov IT?

»Zeleni IT« je nekako pravšnja tema za čas dopustov, ko večina od nas preživlja nekaj več časa v naravi, želimo se nekako vrniti k njej ali vsaj približati. Z razmahom uporabe IT tehnologij in s povečanim pritiskom na zmanjševanje njenih stroškov uporabe ter s prvimi obrisi svetovne energetske krize, se je v IT industriji pojavila krilatica »Green IT« oziroma »Zeleni IT«.

Iniciativa je bila seveda takoj sprejeta med proizvajalci IT opreme, ki so v njej videli novo priložnost za rast prodaje, svetovalna podjetja pa možnost za prodajo svojih storitev, ki vključujejo različne strategije kako do »Zelenega IT-ja«.

Znanstvenikom je uspelo pretentati naravo in tako zaobiti čas, štet v nekaj desetih milijonih let. Razvili so namreč posebno vrsto bakterije, ki je zmožna proizvajati dizel.

Fosilna goriva, med katera spadajo nafta, premog in zemeljski plin, so nastala iz odmrlih rastlin, planktona in ostalih organskih materialov skozi milijone in milijone let.  Znanstveniki se sedaj trudijo, da bi po podobnem principu ustvarili nafto, seveda le brez potrebnega časa, ki je potreben za njen nastanek.