Nasprotniki gensko spremenjenih organizmov (GSO) so čedalje glasnejši in mnogi jim slepo prikimavajo, ne da bi se prej pozanimali, ali je v njihovi antipropagandi kaj smislnega, ali pa je zadaj nerazumevanje in strah pred novim. Raziskava opravljena v Evropi leta 2006 je pokazala, da kar tretjina Evropejcev misli, da se geni nahajajo le v gensko spremenjenih paradižnikih, kar kaže, da tretjina Evropejcev ne ve, kaj geni so.

Pri takem znanju o genih ni težko prepričevati ljudi, da so gensko spremenjeni organizmi nevarni in nekaj, česar se moramo bati. Prvi korak k razumevanju je osnovno znanje o genih – kaj so, kaj pomenijo, kje se nahajajo. Vsi organizmi smo gensko spremenjeni.

Sprva je gene spreminjal naravni izbor, pred okoli 10.000 leti pa je gene začel spreminjati človek s poljedeljstvom in živinorejo. Vse kulturne rastline in domače živali se genetsko razlikujejo od naravnih prednikov, enako se med seboj razlikujejo sorte in pasme. Vsako (dedno) lastnost rastline, živali in človeka določajo geni. Torej so geni povsod, tudi v nas samih. V njih je zapis, kako bodo naše osnovne »gradbene enote« - celice - delovale.

Ljudje so prvič gensko spreminjali organizme z žlahtnjenjem, ki je zamuden in nenatančen postopek. Sedaj imajo znanstveniki učinkovitejše orodje – genski inženiring. Nič več ne iščejo med naključnimi mutacijami gen z zeženo lastnostjo, ki ga je naravna ustvarila pri eni vrsti (na primer odpornost proti škodljivcem) na primer na koruznem polju, temveč gen, katerega je narava ustvarila pri eni vrsti, vstavijo v drugo.

To pomeni, da so kot del naravnega razvoja vsi organizmi gensko spremenjeni, ko govorimo o GSO pa mislimo tiste, ki jih je človek spremenil s postopki genskega inženiringa. Zato niso GSO nič bolj gensko spremenjeni ali bolj nevarni, kot katerikoli organizem, ki ga je spremenila narava ali naši predniki s klasičnim žlahtnjenjem.

Geni so že sami po sebi popolnoma neškodljivi, saj so le zapis za izdelavo posamezne beljakovine. Avtor članka jih je primerjal s kemijsko formulo zapisano na košček papirja. Če pojeste košček papirja, na katerem je napisana formula za strup, je ta papirček enako škodljiv kot tisti, na katerem je napisan recept za potico. Gen za strup boste prebavili enako kot gen za kar koli drugega, ne da bi to vplivalo na vaš organizem.

Seveda pa so lahko nevarne snovi, ki nastanejo zaradi delovanja genov. Zgled naj bodo geni v krompirju. Krompir vsebuje strupen alkaloid solanin. Geni za solanin so v vsaki krompirjevi celici, vključno z gomolji, torej jih jemo vsakič, ko se mastimo s pire krompirjem ali pomfritom in vendar se ne zastrupimo. Gen za solanin je namreč popolnoma nenevaren, tako kot vsi ostali geni. Nevarna je snov, ki jo gen izdeluje – solanin.

Gen za solanin pa je dejaven le v nadzemnih delih, ki so izpostavljeni soncu, tam torej geni izdelujejo solanin. Če bi gomolje izpostavili svetlobi, bi se tudi v njih prebudili geni za solanin, in krompir bi postal strupen. In vendar krompir jemo še naprej, le shranjujemo ga v temnem prostoru, nadzemnih delov pa ne jemo. Zakaj je krompir skozi razvoj izdelal ta strup? Kot obrambo pred rastlinojedci seveda, zato je za krompir koristen. In tudi nam bi koristilo, če bi bil stupen za koloradske hrošče.

Znanstvenikom je uspelo narediti tak krompir, pri razvoju je sodeloval tudi priznan genetik Borut Štrukelj. Žal kmetom proti koloradskemu hrošču odporen krompir ne bo pomagal, saj ga ne smejo pridelovati. In tudi če bi ga lahko pridelovali, ga tri četrtine Slovencev ne bi jedlo, ker se bojijo GSO. Vprašajte se, zakaj mirno jeste in pridelujete krompir, katerega listi so stupeni za človeka, tistega, katerega listi bi bili stupeni za hrošče, pa se na smrt bojite?Naslednji argument nasprotnikov GSO so alergije.

Trdijo, da je nekdo lahko alergičen na snov, ki nastane zaradi delovanja novega gena, in še posebej radi omenjajo sojo z genom brazilskega oreška. Ljudje smo alergični na veliko stvari. Nekateri ne prenesejo jagod, drugi orehov, nekateri pa ne prenesejo brazilskih oreškov. In tem jedem se izogibajo, zato da ne pride do alergične reakcije. Kaj se je zgodilo s sojo? Znanstveniki so jo želeli obogatiti z beljakovino, bogato z metioninom, saj le-te primanjkuje v prehrani v zahodni Afriki.

Med razvojem so ugotovili, da je z metioninom bogata beljakovina, ki so jo vstavili v sojo, kriva, da so nekateri alergični na brazilske oreške. S to beljakovino ni nič narobe, milijone in milijone ljudi jo uživa brez posledic, alergično reakcijo izzove le pri tistih, ki so nanjo občutljivi, ne glede na to, ali jo dobijo s spremenjeno sojo, ali z brazilskim oreškom. Ta primer dokazuje še nekaj drugega.

Kako zelo so postopki GSO strogo in natančno nadzorovani, kar je tudi logično, saj jih razvijajo, da bi se dobro prodajali, ne da bi izdelovali poljščine, ki bi ljudem škodovale. Možnost, da bi razvili alergično reakcijo na gensko spremenjeno hrano je zanemarljiva. V Ameriki, kjer tako hrano uporabljajo že vrsto let, niso ugotovili niti enega primera.

V začetku dvajsetega soletja so odkrili bakterijo Bacillus thuringiensis, ki je strupena za nekatere žuželke. Za sesalce je neškodljiva, zato so jo začeli uporabljati za izdelavo insekticida, ki ga pri nas prodajajo z imenom Delfin WG, kupi pa ga lahko vsakdo. Ampak znanstveniki so naredili nekaj boljšega. Bakterijski gen so vstavili v poljščino in poljščine so same izdelovale strup za žuželke.

Ta način ima več prednosti. Ker je v rastlini, dejansko pomori le žuželke, ki rastlino objedo, ne pa vseh okoliških, medtem ko insekticid ne izbira. Poleg tega je insekticid, ki ga proizvaja sama rastlina bolj naraven in bolj ekonomičen. Argumenti nasprotnikov so tudi tukaj na trhlih nogah. Trdijo, da bo cvetlični prah iz gensko spremenjenih rastlin z vetrom raznašalo naokrog in bo tako povročil zastrupitev drugih žuželk. Čeprav bi se to teoretično lahko zgodilo (koncentracija peloda bi sicer morala biti ogromna), je škoda manjša od koristi. Koruzi, ki se sama ne zna braniti pred škodljivci mora pomagati človek z insekticidi, ki pa pomorijo veliko več koristnih žuželk, kot pelod gensko spremenjene koruze.

Če bi gojili na primer gensko spremenjeno koruzo, bi kmetje porabili manj insekticidov. Nasprotniki GSO trdijo, da se je poraba insekticidov že zmanjšala in da so škodljivci postali odporni proti GSO poljščinam. Logika pove, da kmetje ne bi kupovali dražjih semen gensko spremenjenih poljščin, če bi morali kljub temu kupiti še insekticide. Nekateri škodljivci so res odporni proti gensko spremenjenim poljščinam, a to je posledica naravnega razvoja.

Tudi proti insekticidom so postali odporni, zato so nehali uporabljati že marsikateri insekticid. Nasprotnike GSO teži možnost križanja gensko spremenjenih poljščin in njihovih v naravi živečih sorodnikov. Ta možnost obstaja, a ni nič večja kot pri klasičnih sortah. Vas skrbi, da bi se jonagoldi, zlati delišesi in druga jabolka v sadovnjakih gensko »onesnažila« z divjimi jablanami v gozdovih?

Nevarnost je enaka kot pri GSO, posledice pa tudi. Kaj pa domače mačke, ki se parijo z divje živečimi sorodnicami? Križanci so praviloma manj sposobni za preživetje in če ni stalnega dotoka »kulturnih« genov, slej kot prej izumrejo.Največja prednost genskega inženiringa je njegova natančnost. V vsakem organizmu geni med seboj sodelujejo in ko vgradimo nov gen, ne moremo vnaprej zanesljivo vedeti, kako se bo vklopil v svoje novo domovanje.

Če nastanejo neželene posledice, to ne pomeni nevarnosti za ljudi in naravo, saj tak izdelek otežuje delo le genetikom. Gensko spremenjene poljščine nikoli ne pridejo kar tako na polja. Najprej potekajo procesi v laboratorijih, sledi gojenje v strogo nadzorovanih razmerah in šele nato, če ne odkrijejo ničesar neželenega, pride poljščina do kmetov.

Da se GSO uporablja za izkoriščanje kmetov je neumnost. Podjetja, ki se z GSO ukvarjajo, res skušajo zaslužiti, a ne na račun kmetov, temveč skupaj z njimi. Če ima kmet koristi od GSO, bo kupoval gensko spremenjena semena, če koristi nima, bo prideloval nekaj drugega.

Edina nevarnost, ki obstaja za kmete, ki pridelujejo gensko »nespremenjene« pridelke, je ta, da na njihova polja zaide kakšna posamezna gensko spremenjena rastlina, in bo nato zaradi splošnega slabega znanja, panike in prepovedi v državi, njegov celoten pridelek razglašen za gensko spremenjenega in odstranjen. Pomembno je, da se veste, da razen človeškega strahu ni nobenega drugega znanstvenega razloga, zaradi katerega bi morali delati razliko med sortami, ki so gensko spremenjene s klasičnim žlahtnjenjem, in sortami, ki so gensko spremenjene z genskim inženiringom.

Vir: lifestyle.enaa.com