PROTI SLOVENIJI

10 dni VIPASSANE je bilo čarobnih. Ni besed, ki bi opisale tokratno izkušnjo. Čutim, da sem prišel globlje, kot kdajkoli prej. Bolj kot kdajkoli prej verjamem, da je nemogoče, da človek spozna , kdo v resnici je, znotraj glasne, nasilne in lažne družbe, ki ji pravimo "civilizacija".

Po nekaj dneh tišine je izkušnja postala resnično intenzivna. Zmaga v borbi s slonom (mojim umom) se je vse bolj nagibala na mojo stran in izkusil sem dolge ure v tišini sebe, brez misli. Z zanimanjem sem opazoval, kaj se dogaja znotraj mene. Sedmi dan sem izkusil resnico - izkusil sem, da ne obstajam... da masa telesa, ki ga imenujem JAZ ni nič drugega kot milijarde celic, ki se neprestano spreminjajo - rojevajo, umirajo, rojevajo, umirajo. Da je to, kar imenujem JAZ vedno povezano z VSEM kar je in kar ni. Da je VSE ENO in vse POPOLNO.

Zakaj bi bil torej za karkoli zaskrbljen? Zakaj bi me še kdaj bilo česarkoli strah? In zakaj bi kogarkoli pogrešal?

2. VELIKI DOBRODELNI KONCERT
ZA OBNOVO JURKLOŠTERSKE CERKVE PO POPLAVI IN UREDITEV GROBA VERONIKE DESENIŠKE

V ČETRTEK, 26. 1. OB 19. URI V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. JOŽEFA V CELJU

NASTOPILI BODO:
MARIBORSKI OKTET
MePZ ORFEJ CELJE, zborovodja Tomaž Marčič
KLAPA MALI GRAD KAMNIK
Program bo povezovala MARJANA KOLENKO

VABLJENI!

CENA VSTOPNIC JE 2.000,00 SIT, OTROCI BREZPLAČNO
Predprodaja vstopnic: župijski urad Jurklošter, Dom Sv. Jožef ter TIC Laško in TIC Celje.

Puttaparthi, 26.december, 2005

NOVA SESTRICA IZ INDIJE
Oče je posvojil punčko iz revne indijske osnovne šole. Zdaj Mounika lahko upa na uresničitev svojih sanj.

BOŽIČ V ASHRAMU SAI BABE - NEVERJETNE ZGODBE
Deset dni sva z očetom preživela znotraj Sai Babinega ashrama v Puttapartiju. Sai Baba - graditelj največjih in najmodernejših bolnišnic in univerz, ki so za vse brezplačne. Sai Baba obuja mrtve v srcu v življenje in materializira ogrlice. Vendar to še niso največji čudeži...

MIROVNA KONFERENCA NA SEVERU INDIJE
Šola City Montesorri School iz Lucknowa je organizirala svetovno mirovno konferenco, ki smo se je udeležili predstavniki 102 držav.

OČKA SE VRAČA DOMOV
Danes me je po 14 čudovitih dneh zapustil moj zvesti prijatelj in večkratni sopotnik. Vsakokrat ko ga vidim, čutim globlje spoštovanje in ljubezen do svojega očeta.

PEACEHIKER V TIMES OF INDIA
Moja slika in daljši članek se je pojavil v indijskem nacionalnem časopisu.

POT PROTI DOMU
Jutri grem za deset dni na VIPASSANO, nato do Delhija in od tam pa na štop čez Pakistan, Iran in Turčijo nazaj domov. Rad bi se vrnil do konca januarja.

Piše: Jim Willis - 2001

Ko sem bila pasji mladič, sem te zabavala s svojimi norčijami in te spravljala v smeh. Imel si me za svojega otroka in vsem prežvečenim čevljem ter izmaličenim okrasnim blazinam navkljub sem ostala tvoja najboljša prijateljica. Ko sem bila poredna, si mi zažugal in me vprašal: "Kako si mogla?" Toda potem si se omehčal, me obrnil na hrbet in počehljal po trebuščku.

Moje urjenje je trajalo nekoliko dlje, kot je bilo pričakovano, ker si bil zelo zaposlen, toda izpeljala sva ga s skupnimi močmi. Spominjam se noči, ko sem se stisnila k tebi v postelji, poslušala tvoje izpovedi in skrite sanje in verjela, da življenje preprosto ne more biti boljše. Hodila sva na dolge sprehode in tekla po parku, se vozila z avtom, kupila sladoled (dobila sem samo kornet, ker si rekel, da sladoled ni dober za pse) in ko sem čakala nate, da se konec dneva vrneš domov, sem dolgo dremala na soncu.

Počasi si začel preživljati več časa v službi in namenjati čas iskanju partnerke tvoje vrste. Potrpežljivo sem čakala nate, te tolažila, ko si bil žalosten in razočaran, nikoli te nisem karala zaradi napačnih odločitev, in ko si se zaljubil, sem z razposajeno radostjo pričakala tvoj prihod domov.

Zbolela sem za levkemijo. Zdravniki so mi povedali, da za ozdravitev nujno potrebujem darovalca kostnega mozga oziroma matičnih celic. Žal družinski člani niso bili ustrezni darovalci. Nesorodnega darovalca se sicer isce v svetovnem registru, vendar je verjetnost ujemanja največja v istem geografskem okolju.

Piše: Anuradha Mittal

V zadnjih nekaj mesecih smo videli udarne časopisne naslove: "V Nigru lakota ogroža preko 3 milijone ljudi." To je lakota v svoji najhujši obliki.

Obstaja pa še ena oblika lakote, ki je manj opazna — kronična vsakodnevna lakota, za katero trpi približno 852 milijonov ljudi, številka pa letno naraste še za približno 4 milijone. Čeprav terja visok smrtni davek, pa ta množična oblika lakote le redko zaide v večerna poročila. Vsako leto ubije med 30 in 50 milijonov ljudi. Med žrtvami te lakote je vsako leto tudi približno 6,5 milijona otrok — vsakih 5 sekund umre en otrok. Polovica svetovne populacije, ki trpi zaradi lakote, so mali kmetovalci, pridelovalci naše hrane, ki so pogosto najbolj prizadeti.

Novembra leta 1996 so se v Rimu na Vrhunskem zasedanju o prehrani (World Food Summit) zbrali voditelji 186 držav in se zavezali, da bodo do leta 2015 prepolovili število kronično podhranjenih ljudi (takrat 815 milijonov). Toda zdajšnje statistike o lakoti jasno kažejo, da boj proti lakoti zaenkrat še ne daje nobenih pravih rezultatov.

Evropska unija je danes namenila 165 milijonov evrov za deset kriznih žarišč v Afriki. Po besedah evropskega komisarja za razvoj in človekoljubno pomoč Louisa Michela se danes spominjamo prve obletnice cunamijev v jugovzhodni Aziji, medtem ko so številni Afričani izpostavljeni naravnim katastrofam kot so suše, poplave in napadi insektov, pa tudi oboroženim konfliktom, ki so kot "tihi cunamiji".

Ljube bralke in dragi bralci, tole je pa muka, s kakršno se v dolgih letih oglašanja iz Ugande še nisem spopadel ... Prišel je trenutek, ko bi vas moral odkrito in neposredno pozvati, da nam pomagate – pa mi ne gre. To nekako ni moj stil ...

Želim vam obelodaniti, da smo doslej uspešno nabrali sto sponzorjev za našo otročad, da pa moramo najti še enkrat toliko, če si želimo kolikor toliko spodobnega razvoja našega programa. Znesek je skromen, tudi študentskemu žepu primeren (vsega pet evrov na mesec), tako da bi se med bralstvom Spektra moralo najti nekaj deset dobrih duš, ki bi se nam želele pridružiti ...

Skratka, načeloma ne bi smelo biti problema. Ampak načeloma tudi drži, da raje napišem kako bolj zanimivo zgodbico, kakor da bi pihal na žerjavico vašega sočutja, pisal katastrofične opise in tožil nad bolečino življenja naših malih Afričančkov ...
Resnica je, da je njihov vsakdan v marsičem lepši od tistega, ki ga živijo razvajeni mulci tam nekje pod Pohorjem. Predvsem je toplejši. Pa razgled je veličasten!

Likovna sekcija Penzl Mladinskega kulturnega centra Medvode je pripravila razstavo likovnih del 30 mladih likovnih umetnikov. V prostorih Kulturnega doma Medvode jo bodo odprli ob 19. uri, po krajšem glasbenem programu vokalista Metoda Benka in pianista Jožija Šaleja pa bodo pričeli z dražbo razstavljenih del.

Moja kočica je mrzla,
zima kaže že zobe,
ti pa greš brezbrižno mimo –
človek, kje imaš srce?

Kaj ti veš, kako trepečem,
ko grem v malo kočo spat,
kaj ti veš, kako je bitju,
ki nihče ga nima rad.

Res, da nisem čistokrven,
a bi rad bil kje doma,
rad bi našel topel kotek
sredi mrzlega sveta.

Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) je objavil letno poročilo za leto 2006 o položaju otrok v svetu. V njem je opozoril, da je v svetu spregledanih več sto milijonov otrok, ki so izkoriščani, zlorabljeni, diskriminirani in izključeni. Unicef nadalje izpostavlja, da več milijonov otrok, ki so žrtve trgovanja ali so prisiljeni delati kot služabniki po domovih, izgine.

Kot je zapisal Unicef, nekateri otroci, kot so otroci ulice, živijo na prostosti, vendar so izključeni iz družbe in nimajo dostopa do osnovnih storitev in zaščite. Podvrženi so zlorabam, večina jih ne obiskuje šol in tudi niso vključeni v zdravstvene sisteme ter nimajo dostopa do drugih storitev, potrebnih za rast in razvoj. V poročilu ob tem opozarja, da so otroci, ki nimajo zagotovljene osnovne družbene oskrbe, še bolj izpostavljeni izkoriščanju. Imajo namreč premalo znanja in informacij, kako se zaščititi, in imajo tudi manj ekonomskih možnosti.

Sklad ZN je omenil štiri razloge, zakaj so otroci v svetu spregledani. Kot prvega je navedel, da več kot polovica vseh rojstev otrok v državah v razvoju, z izjemo Kitajske, ni zabeleženih. Po navedbah Unicefa to pomeni, da več kot 50 milijonom otrokom letno ni zagotovljena osnovna pravica ob rojstvu, da bi bili prepoznani kot državljani in bi jim bile zagotovljene osnovne storitve, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo.

V decembru poteka vseslovenska dobrodelna akcija Z vitamini do znanja. Ustanova Fundacija za pomoč otrokom je v sodelovanju z nekaterimi podjetji v okviru akcije zdravstvenim zavodom in pediatričnim ambulantam podarila 18.000 kosov multivitaminskih sirupov za otroke, ki jih najbolj potrebujejo.

Veliko veselje, pričakovanje in presenečenje je, ko človek dobi psa. Med človekom in njegovim psom se stke prav posebna vez in ljubezen. Dobil sem psičko Misty pri treh mesecih starosti, danes je stara sedem mesecev in v tem času sva preživela veliko časa skupaj. Karakterno je izredno zanimiva, ljubi otroke in igro. Spremlja me pri mojem prostovoljnem delu z otroki v šoli, ustvarjalnih delavnicah in materinskem domu.

Velika pričakovanja pa je prekinila bolečina. Dlje časa jo je bolela zadnja tačka, nakar so ugotovili displazijo levega kolka. Psička zdaj šepa in stvar bo zmeraj hujša. Po posvetu z veterinarji smo ugotovili, da obstaja možnost, ki pa je zame skoraj nedosegljiva. Psičko bi lahko operirali in ta operacija kolka stane 250.000 sit.

Tudi Slovenija se zopet pridružuje svetovni kampanji za odpravo revščine in sicer smo se odločili predstaviti konkretna projekta v okviru Make Poverty History med 10-14 uro na stojnicah v Parku Zvezda v Ljubljani v okviru prireditve Sprejemam drugačnost ( projekt pomoči za ambulanto Ampitafa in solo Mangaika-Madagaskar, s Sekcijo za tropsko medicino) ter med 11-14 uro pred trgovino Tri muhe za mladinski center Bobo Dioulasso v Burkini Faso ( projekt Umanotera/Humanitas). Med nastopajočimi bodo med drugim tudi Joseph Rakotorahalahy in Kesukozi, ki so sodelovali že na podpornem koncertu Live 8 v Ljubljani 2.julija 2005.

V sodelovanju z različnimi glasbeniki sem posnel CD svojih pesmi z naslovom Make Poverty History, s prodajo CDjev pa se zbirajo sredstva za projekta v Afriki, za kar sem dobil idejo pri Bobu Geldofu, ki se je odločil izdati Live 8 DVD-je za njegove projekte pomoči Afriki.
Priporočam vam nakup, saj pesmi nosijo pozitivna sporočila, so primerno darilo za praznike, pa še ljudem daleč proč od nas prinesete nekaj dodatne svetlobe v življenje. CD bo predstavljen že jutri.
Veliko indigo svetlobe vsem skupaj se naprej,

Robin Dewa
za decembrski Make Poverty History v Sloveniji

Make Poverty History: Mednarodna akcija za odpravo revščine se nadaljuje

Info: www.pozitivke.net in 051 / 606 847 (Robin Dewa).

Make Poverty History je svetovna kampanja, pri kateri smo bili prisotni tudi v Sloveniji s prireditvijo podpornega koncerta za Live 8 v Ljubljani 2.7.2005, v vedno več državah pa se ustanavljajo platforme za odpravo revščine.

Naslednji dan belih trakov ( White Band Day) bo 10.12.2005.

Drage dame in gospodje!

Gospa s tremi otroki (19, 16, 11) v zelo hudi stiski, bi potrebovala pomoč v obleki, obutvi zanjo (št. 40-42 konfekcija, 39-40 noga) in za otroke, tudi kakšen kos pohištva, karkoli. Sem njena prijateljica in bom posredovala se dodatne info.
tel. 01/232 54 62

Gospa Mojca - tel.: 041/639 081 potrebuje omaro, regal za v dnevno sobo do 3m - nujno.
Sin - 16-18 let, št. čevljev 41
Hči 19 let, konf. 40, št. čevljev 41
Hči 11, konf. 9-11, št. čevljev 35-36

Prosila bi tudi za igrače. To je najnujnejše, ostalo po lastni presoji. Če je potrebna še kakšna info, me prosim kontaktirajte.
ina.henigmann@s5.net
tel. 01/232 54 62

Piše: Ana Swierstra Bie

Pred enajstimi leti je upokojenec Arne Skarpsno ugotovil, da so poleti, ko so dobrodelne ustanove zaprte, mnogi narkomani, uživalci lepil, prostitutke, alkoholiki in drugi ljudje brez strehe nad glavo dejansko stradali na ulicah mesta Oslo. Začutil je močan notranji vzgib, da mora nekaj narediti. Drugi ljudje so odpotovali na počitnice, Arne in njegova žena Gerd pa sta dala zložljivo mizo in veliko doma narejenih sendvičev v svoj avto in se odpeljala v mesto, tja, kjer se običajno zbirajo razne vrste odvisnih ljudi. Postavila sta mizo in tem ljudem brez strehe nad glavo ponudila sendviče in limonado. Arne si je tako močno želel nekaj narediti, da sploh ni čutil nikakršnega strahu. Na začetku je bilo nekaj nezaupljivosti, potem pa so ti otroci ulice hitro ugotovili, da je tam nekdo, ki jim iskreno želi pomagati, ne da bi v zameno pričakoval kar koli. Tisto poletje sta razdelila okoli 4.000 sendvičev in ko so se dobrodelne ustanove ponovno odprle, s svojim delom nista prenehala. Ti narkomani, prostitutke, prestopniki, alkoholiki in drugi postopači vseh starosti so postali "njuni otroci".
.....
Zakonca sta ves svoj čas in pokojnino porabila za to njuno opravilo. Arne je bil veliko na ulici in si tako pridobil njihovo zaupanje, se s temi zavrženimi ljudmi spoprijateljil in jim zaupal svojo telefonsko številko. Tako so ju lahko poklicali kadar koli. Nato je Arne našel nov način, kako pomagati ljudem v stiski. Navezal je stike z živilskimi podjetji in jih zaprosil za prispevke.
......"Lahko si predstavljate, kako mi je bilo, ko sem prvič dvignil slušalko in zaprosil za pomoč," je dejal.

Onstran hrupa in naglice tega sveta, v času božicnih in novoletnih praznikov, si vzemimo čas za sanje. Prinesejo naj radost. Kako srečnejše zaživeti s samim seboj in z drugimi ljudmi? Prihaja namreč čas treh dobrih decembrskih mož.

Na Miklavža torej, 6.12.2005 vas ob 17.00 uri VABIM
v veliko predavalnico Pravne fakultete na Poljanskem nasipu 2 v Ljubljani.

Na 120-letnico smrti danskega pravljičarja H.C. Andersena bi vam namreč rada predstavila knjigo Naše deklice z vžigalicami; žalostne in nesrečne zgodbe žrtev spolnega, fizicnega in psihičnega nasilja s komentarji znanih in neznanih Slovencev.
Čisti izkupiček knjige bo namenjen skladu Plamen dobrote, v katerega se bodo stekala tudi sredstva od prodaje posebnih škatlic vžigalic.

Okinawa, Japonska
19. november, 2005

Razmišljam o neverjetnem ustvarjalnem potencialu ODLOČITVE. Dogodki zadnjih dni so mi se enkrat potrdili znan izrek: "Karkoli se odločiš in v to resnično verjameš, lahko dosežeš."

Včeraj ob 6:00 po lokalnem času je v pristanišče v mestu Naha na otoku Okinawa prispela ladja z dvema Peacehikerjema. V pristanišču naju je cez 5 minut čakal avtomobil z voznikom. Najprej naju je peljal na ogled trgovine gospoda Kishta in nato so naju pogostili v tradicionalni restavraciji Okinawe - ena najboljših večerij v mojem življenju.

Okrog polnoči naju je odpeljal v predmestje Okinawe in nama odprl vrata NAJINEGA STANOVANJA. Zgodba se je začela, ko sva se odpravila iz mesta *censored*uoka na otoku Kyushu stopati proti jugu z dvema nahrbtnikoma, nekaj denarja, ki nama ga je nekdo podaril prejšnji dan in močno odlocitvijo, da prideva na Okinawo.

V Sloveniji se danes začenja teden Karitasa, ki bo potekal do 27. novembra. Tako bo v sredo v okviru tedna tudi tradicionalni, 15. jubilejni dobrodelni koncert Klic dobrote, ki ga Slovenska karitas prireja v sodelovanju z RTV Slovenija. Koncert pod geslom Skupaj stopimo na sončno stran življenja! bo v celjski dvorani Golovec, so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK).

*Menjava oblačil po osmih mesecih
*Brezplačni internet v Tokyu

»Oprostite gospod, govorite angleško?«
»Seveda!«
»Potrebujem vašo pomoč,« sem dejal z zelo negotovim glasom.
Nikoli ne prosim ljudi za denar, a danes sem se odločil, da ovržem eno svojih omejitev in z njo povezan strah.
» Rad bi uporabil internet, ampak nimam čisto nič denarja. Bi mi dali 200 jenov?«
Ponavadi bi jih vprašal, če imajo mogoče računalnik ali če vedo, kje bi se dalo dobiti internet zastonj. Zastonj uporaba interneta – v Tokiju to zveni res smešno.
»Ej, stari, seveda imam, izvoli!« Dal mi je dva kovanca brez obotavljanja.
»V moje veliko zadovoljstvo je, da ti pomagam.«

Spoštovani!

Člani Rotary kluba Ljubljana Tivoli pripravljamo veliki prednovoletni dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 4. decembra 2005 ob 19:00 uri, v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Koncert je namenjen zbiranju sredstev za pomoč socialno ogroženemu sedemnajstletniku Aljoši Kuharju.

Aljoša je letos v tragični prometni nesreči izgubil sestrico in očeta. Mati pa zaradi hudih telesnih poškodb, ki so posledica iste nesreče, ni sposobna za samostojno življenje. Tako se Aljoša zaradi stiske, ki je posegla v njegovo življenje in prihodnost sooča še s posttravmatskim sindromom, prepuščen usodi in dobri volji ljudi. Aljoševa žalostna življenjska zgodba je tudi poziv voznikom, da se zamislimo, saj smo žal že jutri lahko sami ali pa je nekdo, ki ga imamo radi, v podobnem položaju.