Moja kočica je mrzla,
zima kaže že zobe,
ti pa greš brezbrižno mimo –
človek, kje imaš srce?

Kaj ti veš, kako trepečem,
ko grem v malo kočo spat,
kaj ti veš, kako je bitju,
ki nihče ga nima rad.

Res, da nisem čistokrven,
a bi rad bil kje doma,
rad bi našel topel kotek
sredi mrzlega sveta.

Novo leto je pred vrati
za živali in ljudi,
naj vam naš azilski kuža
mnogo sreče zaželi.

Svetlana Makarovič