Facebook bo odslej obveščal uporabnike, za katere bo menilo, da so tarča hekerja, ki bi lahko delal za neko državo. Tovrstni hekerski vdori naj bi bili zelo napredni in nevarni za celotno elektronsko identiteto uporabnikov Facebooka.

Posamezne hekerje naj bi spletno družbeno omrežje Facebook odbijal sam, če pa bi skušala v račun vdreti na primer Severna Koreja, Kitajska, Rusija ali ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), bo Facebook prizadetim uporabnikom poslal obvestilo, naj takoj zavarujejo vse svoje račune, ne le na Facebooku, temveč tudi bančne in druge.

Ko sem kot srednješolec bral Ukano Toneta Svetine, sem se pričel spraševati, kako bi se v podobnih okoliščinah vedli ljudje, ki sem jih poznal. Od te miselne telovadbe se mi je ježila koža. Kljub temu je nisem opustil. Takrat je bila v Bosni vojna.

Marsikateri Bosanec bi si prihranil ogromno gorja, če bi znal na tak način oceniti svoje sosede … Zdaj vem, da je pred vojno bolje zbežati kot preizkušati svoje sposobnosti preživetja v njej, a človek nikoli ne ve … In pot je lahko dolga, kot vedo mnogi, ki so pred njo pribežali v Evropo, a ji niso ušli …

Stanovanjski krediti pod drobnogledom ZPS: S pogajanji in pomočjo ZPS do velikih prihrankov

Letošnje leto je dobre novice prineslo tistim, ki razmišljajo o nakupu stanovanja in za to potrebujejo kredit. Poleg razmeroma dobrih razmer na nepremičninskem trgu je postala ugodnejša tudi bančna ponudba kreditov, ugotavljajo na ZPS. Pod drobnogled so vzeli ponudbo stanovanjskih kreditov in hkrati preverili, če so začele banke ponujati potrošnikom varnejše rešitve kot doslej.

Banka, kjer imate odprt bančni račun, ni vedno najbolj ugodna.  Članica ZPS Tatjana je z najemom kredita pri drugi banki prihranila kar 5.000 evrov. Marko, ki pa je s pomočjo ZPS svoj obstoječi kredit s spremenljivo obrestno mero predčasno želel odplačati z novim, varnejšim kreditom, je s pogajanji z bankami prišel do 4.000 evrov ugodnejše ponudbe. http://bit.ly/1MrD6GT

ZPS anketa: Kako varčujejo obiskovalci osrednjega slovenskega portala za potrošnike www.zps.si

Čeprav so obrestne mere, ki jih varčevalcem v zadnjih letih ponujajo banke, nizke, se slovenski potrošniki še vedno uvrščajo med tiste, ki so v EU najbolj zagreti za varčevanje. ZPS je zanimalo, kakšne varčevalne navade imajo obiskovalci portala www.zps.si.

Anketni vprašalnik sta izpolnila 602 potrošnika, kar 70 % anketirancev pa je sporočilo, da varčuje. Polovica med njimi bi si želela varčevati še več, če bi jim dohodki to dopuščali, saj niso zadovoljni z višino zbranih prihrankov. Dobrim trem četrtinam bi privarčevana sredstva omogočila, da še nekaj mesecev poravnavajo nujne stroške, če bi ugasnil vir rednih dohodkov, petnajstim odstotkom pa le en mesec ali še manj.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila

Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.

Letošnja, že 16. Študentska arena po vrsti, ki je potekala pod geslom Aktiviraj se!, je v svojo družbo privabila okoli 15.000 mladih. Ti so se v treh dneh aktivirali na skupaj več kot 200 dogodkih v okviru brezplačnih predavanj in delavnic v štirih predavalnicah, kulturnih in drugih dogodkov na Študentskem trgu, slikovitih razstavnih prostorov v sejemskem mestu ter se sproščali ob atraktivnem programu na Urbani ploščadi.

V Zaposlitvenem sejmu se je predstavilo 15 delodajalcev in 6 uspešnih startupovcev, organizator je poskrbel še za 14 brezplačnih izobraževalnih dogodkov na temo zaposlovanja. Vsi, ki so jih zanimale veščine mreženja in njihovo izkoriščanje pri iskanju novih priložnosti in zaposlitve, so se lahko udeležili 9 predavanj in delavnic v tridnevni Mali šoli mreženja. Kipec naj razstavljavca je v prehodno last tokrat romal v roke ekipe Abanke, d. d., ki je na sejmu predstavljala znamko Akeš.

Raziskava MOSS kaže, da pri nas največ časa na spletu preživijo uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov. Mesečno na spletu preživijo v povprečju 17 ur in 18 minut. Raziskava MOSS kaže, da pri primerjavi časa, preživetega na slovenskem spletu glede na mesečni neto dohodek, daleč prednjačijo slovenski uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov.

Mesečno slovenskemu spletu namenijo povprečno 17 ur in 18 minut, sledijo uporabniki z dohodkom med 1100 in 1460 evri s 14 urami in 51 minutami. Ostale skupine spletnih uporabnikov slovenskemu spletu namenijo dobrih 10 ur mesečno. Slovenski spletni uporabniki brez lastnega dohodka pa na spletu prebijejo povprečno 12 ur in 19 minut. Graf 1: Čas, ki ga spletni uporabniki preživijo na slovenskem spletu na mesečni ravni glede na mesečni neto dohodek.

Evropska komisija ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU. Komisija bo do konca leta predstavila zakonodajni predlog za poenostavitev e-trgovine v okviru enotnega digitalnega trga.

Evropska komisija je objavila pregled stanja potrošniških trgov 2015, v katerem ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. Kot so zapisali v sporočilu, 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU, medtem ko jih 38 odstotkov nima zadržkov pri spletnih nakupih v tujini.

Na ZPS opozarjajo, da se kljub pozivom, da operaterji prenehajo z uporabo izrazov, ki bi namigovali, da je poraba tako ali drugače neomejena, neskončna ..., zgodba z drobnim tiskom nadaljuje. Pri Telekomu Slovenije tokrat celo še bolj kritično: v paketu Penzion Neomejeni je namreč pred zmanjšanjem hitrosti prenosa podatkov na neuporabnih 64 kbit/s na voljo zgolj in samo 500 MB.

Pretekli teden je Telekom začel ponujati nove pakete, namenjene upokojencem oziroma vsem, ki so stari več kot 60 let. Kot že nazivi paketov povedo, je v Penzionu 100 vključenih 100 enot, ki jih lahko porabite za klice, sporočila ali prenos podatkov, v Penzionu 300 je takšnih enot 300, v Penzionu Neomejeno pa, khm, neomejeno? Ni čisto res, opozarjajo na ZPS!

Rezultati so za bolnike s celiakijo slabi
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (SDC) v izbranih gostinskih obratih po Sloveniji preverila, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi »brez glutena«. Obiskali so 20 dobro obiskanih gostinskih obratov po Sloveniji, v večini od njih  ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano. V 18-ih obratih so zagotovili, da lahko ponudijo obrok »brez glutena«. A rezultati so pokazali, da odgovornost nekaterih gostincev glede zagotavljanja obroka« brez glutena« ni vedno ustrezna.  Zgodilo se je tudi, da so jim ponudili pico, ki vsebuje piro in naj bi bila po mnenju gostinca primerna za ljudi s celiakijo, kar seveda ne drži, saj pira vsebuje gluten. Rezultati so za bolnike s celiakijo torej slabi.

Ob izvajanju testiranja so bili pozorni tudi na seznam alergenov, ki mora biti skladno z zakonodajo dostopen potrošnikom. Ugotavljajo, da seznam alergenov resda obstaja, a ga potrošnik težko odkrije, pogosto so tudi težje berljivi. Presenetilo jih je tudi, da marsikje zapišejo, da lahko vse jedi vsebujejo sledi vseh alergenov.

Slovenija je dežela gozdov, vendar se je v preteklosti te svoje prednosti slabo zavedala. Tako smo v obdobju krize dovolili propad skorajda celotne domače lesne industrije, obenem pa se je iz leta v leto povečeval delež surovega neobdelanega lesa, ki je zapuščal Slovenijo in se vanjo vračal v obliki veliko dražjih gotovih izdelkov. 

Preživela so le redka podjetja iz te panoge, predvsem v manjših okoljih in zlasti po zaslugi drugačne organizacije. Primera podjetij M TOM, ki pro­izvaja oblazinjeno pohištvo, in M-SORA, v katerem izdelujejo okna, sta zdaj že zgodovinska. Podjetji sta ob pomoči zadružne lastniške strukture in združenih moči našli izhod iz krize in že do leta 2020 postali močni ter prepoznavni tudi zunaj slovenskih meja.

V ljubljanskem Cankarjevem domu se je zaključil že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je od 29. septembra 2015 do 1. oktobra, na dan, ko po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan starejših, tri dni vnesel pestro festivalsko vzdušje prek zanimivih dogodkov, podal številne informacije in povezoval vse generacije. Poleg številnih novosti v programu, je festival dosegel tudi mednarodno raven s predstavništvi iz 10 držav, v treh dneh pa ga je obiskalo nekaj več ko 15.000 obiskovalcev. Glavni temi festivala sta bili vseživljenjsko učenje in aktivno staranje.

Festivalsko vzdušje in dogajanje je zaokrožilo več kot 200 različnih dogodkov, med katerimi več ko 80 izobraževalnih dogodkov in več kot 120 kulturnih nastopov na dveh odrih in v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Program je soustvarjalo več kot 2.000 posameznikov, tradicionalno pa sta potekala tudi Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije ter Večer pesmi in plesa, ki tečeta pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

ZPS test suhe hrane za odrasle mačke: mačke so naše pogoste spremljevalke in če mačka živi samo v stanovanju ali hiši (t. i. `notranja mačka´) in je torej v celoti odvisna od tega, kakšno hrano ji bomo ponudili mi, je izbira ustrezne hrane še toliko pomembnejša. Ker je hranjenje domačih ljubljenk s suho hrano, t. i. briketi, zelo pogosto, smo na ZPS pod drobnogled postavili suho hrano za mačke.

Ponudba je pestra in raznolika, prav tako kakovost, saj je 20 izdelkov na testu prejelo od ocene zelo dobro do ocene povprečno. Raznolike pa so tudi cene, za kilogram briketov smo odšteli med 1,19 in 13,86 evra. Tokrat je bil prav na vrhu najdražji izdelek na testu, a kar nekaj še vedno kakovostnih briketov po nižji ceni je prejelo oceno dobro.

Kdaj ste bili zadnjič v življenjski nevarnosti? Kdaj ste bili zadnjič lačni?
Kdaj vas je zadnjič tako zelo zeblo, da bi lahko zmrznili? Kdaj so vas zadnjič pretepli do krvi?

Večina med vami verjetno že dolgo (ali sploh nikoli) ni doživela kake take izkušnje. Kljub temu boste le redki dejali, da ste zadovoljni s svojim življenjem.
Sreča, zadovoljstvo, varnost … vse to so zelo subjektivni občutki. Navadno je z njimi najtežje »nasititi« tiste, ki so že (vsega) siti. 

Kaos bo!

Hrvaška novinarka: to niso begunci, so finančno podprti in organizirano poslani v Evropo

Nekaj glavnih poudarkov:
Ti ljudje niso žejni, to so sami rekli! Razporejeni so po skupinah! Vsaka skupina šteje nekaj deset za vojno sposobnih moških in vsaka skupina ima 1-2 ženski z otroci. Vsaka skupina ima vodjo, ki ima načrt potovanja. Ne zanimajo jih okoliščine, ampak so kot programirani, da pridejo na cilj, naj si bo to Finska, Švedska, Nemčija, ... prepričani so, da bodo prešli vse meje in tako prišli do cilja. 

Zaključek: 
Po preživetem dnevu z njimi zaključujem z naslednjimi ugotovitvami: ne, ti ljudje niso teroristi (čeprav je med njimi zagotovo tudi kakšen), ti ljudje so logistično podprti in poslani rušiti Evropo znotraj njenih meja, njene zakone in njen smisel. Ti begunci ne bežijo pred vojno, kajti če bi bežali, bi ostali na Hrvaškem, srečni, da so si rešili življenje.  Hrvaško obtožujejo barbarstva, ker jih želi popisati. 

Na Fakulteti za družbene vede je pod naslovom »Internet na dlani: E-ZLORABE OTROK« potekal že peti posvet na temo zlorab otrok na internetu. Rdeča nit tokratnega dogodka so bile zlorabe otrok prek mobilnih naprav. Organizatorji posveta prijavna točka Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenija, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so ponovno zabeležili velik interes strokovne javnosti za tovrstno obravnavo problematike. Posveta se je udeležilo prek 220 slušateljev iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.

Posvet so s pozdravnimi nagovori odprli vodja Centra za varnejši internet dr. Vasja Vehovar, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije g. Dušan Zupančič, direktor Uprave kriminalistične policije mag. Branko Japelj in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič.

Varuhinja, njena namestnika Jernej Rovšek in Ivan Šelih, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci pri Varuhu so v petek, 25. 9. 2015, gostili predstavnike civilne družbe, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev in tujcev. Srečanja so se udeležili predstavniki organizacije Amnesty International Slovenija, Inštituta za Afriške študije, Jezuitskega zdravja za begunce Slovenije, Mirovnega inštituta, Rdečega križa Slovenije, Slovenske filantropije, Slovenskega Karitasa, Slovenske fundacije za Unicef in nekdanji ustavni sodnik in borec za človekove pravice Matevž Krivic.

Tokratno srečanje je bilo namenjeno predvsem seznanitvi s pripravljenostjo Slovenije po prihodu prvih skupin beguncev in predlogom za izboljšanje odzivov, na naslednjem, ki naj bi bil predvidoma naslednji teden, pa je predvidena obravnava pravnih vprašanj, povezanih z obravnavo beguncev in drugih tujcev.

Uporabniki priljubljenega družbenega omrežja programerje podjetja Facebook že dalj časa pozivajo k uvedbi gumba Ni mi všeč, a se to še ni uresničilo v praksi, saj so slednji prepričani, da bi ga lahko zlonamerni uporabniki izkoriščali za svoja škodoželjna dejanja.

Ker pa gumb Všeč mi je ni primeren za vse objave, je prvi mož Facebooka ponovno omenil možnost uvedbe gumba Ni mi všeč. Mark Zuckerberg se je na nedavni konferenci razgovoril tudi o razlogih, zakaj se že dalj časa izogibajo tovrstnemu gumbu in nabiranjem minusov. Prvi mož družbenega omrežja Facebook vse doslej ni uvedel gumba Ni mi všeč le zaradi tega, ker bi lahko njegova zloraba močno prizadela šibkejše uporabnike.

ZPS: Nepotreben strošek zaradi prevelike obračunske moči?
Na računu za električno energijo je množica postavk, jih poznate? Velik del zneska, ki ga plačujete vsak mesec, določa obračunska moč. Tudi če varčujete z električno energijo, bo ta del računa vedno enak, saj je fiksen, ne glede na porabo. Ker je povsem možno, da imate izbrano napačno obračunsko moč, plačujete preveč. Preverite obračunsko moč in se posvetujte s strokovnjakom o primernosti moči glavne varovalke glede na vaše potrebe, svetujejo na ZPS. Zmanjšanje moči, ki je ne potrebujete, vam bo prineslo občuten prihranek.

Koliko mesečno plačate za obračunsko moč?
Potrošniki za vsako enoto obračunske moči plačamo mesečno slaba dva evra, kar pri moči 6 kW pomeni 11 evrov vsak mesec, pri moči 22 kW pa kar 40 evrov. A kot opozarjajo na ZPS, obračunsko moč, s tem pa tudi znesek na računu, lahko spremenimo, pri tem pa dodajajo, da se morate pred tem prepričati, kakšna obračunska moč je primerna za vaše gospodinjstvo. Želja po manjših stroških ne sme biti edino merilo.

Živalski vrt Schönbrunn na Dunaju je bil že četrtič zaporedoma razglašen za najboljšega v Evropi, sledita mu, kot že dve leti poprej, Leipzig in Zürich. Britanski strokovnjak za živalske vrtove Anthony Sheridan je pod drobnogled vzel 113 živalskih vrtov iz 28 evropskih držav.

Anthony Sheridan je evropske živalske vrtove primerjal glede na 40 kriterijev, kot so vzreja živalskih vrst, njihova raznolikost, zoološka pedagogika, investicije, število obiskovalcev in osebje. Na podlagi obsežnih vprašalnikov, letnih poročil, pogovorov z direktorji in obiskov živalskih vrtov je nato izdelal lestvico, ki jo objavi vsaki dve leti.

Ameriški patentni urad (U.S. Patent and Trademark Office) je podjetju Google pred kratkim podelil patent za inovativno rešitev, ki bo močno pripomogla k izboljšanju varnosti na cestah. Novi sistem računalniškega giganta bo namreč z navigacijskim sistemom in drugimi tipali pripomogel k razkrivanju delov cest, ki so poškodovane.

Podatki bodo posredovani vsem voznikom avtomobilov v realnem času, s čimer bodo ti imeli možnost, da se izognejo vožnji po nevarnih cestnih odsekih. Novi patent podjetja Google bo seveda še kako prišel prav samovozečim avtomobilom, saj se bodo lahko spretno izogibali poškodbam na cestah, varnost vožnje pa bo neprimerljivo večja kot zdaj.

Prihajajo Tujci. Ki verjamejo v čisto drugačnega Boga, kot je naš. Le kaj nam bodo prinesli? Saj bi jih sprejeli, a moramo biti zelo previdni, ker so lahko med njimi tudi teroristi. Ali pa sprejmimo zgolj krščanske duše, drugih pa ne. Ne bomo sicer gradili zidu na meji, saj nismo barbari kot nekateri … Ali pa bi ga vseeno postavili – čisto majhnega.

Take in podobne misli prevevajo marsikoga, ko posluša slovenske politike modrovati, kaj vse je treba narediti, ko bo pljusknil val beguncev, kot ga imenujejo, čez naše meje, kako vse se zaščititi pred njimi in na kaj vse je treba pomisliti, preden jih sprejmemo – ne nekaj tisoč, temveč po možnosti le nekaj deset, ki jih je treba pred tem dobro preveriti.

Pri podjetju Google so pred kratkim prenovili njihov prepoznavni logotip, ki še vedno sicer uporablja enake barve in je preprost v njegovi zasnovi, vendar je novi zapis v drugačni oziroma spremenjeni pisavi. Google je dejansko uporabil pisavo vrste »sans-serif«, ki logotipu daje pridih igrivosti in sodobnega pristopa. Sedaj so programerji podjetja Google poskrbeli še za manjšo prenovo spletnega iskalnika, ki je sedaj še boljši, uporabnejši in celo zabavnejši.

Novi Googlov iskalnik namreč omogoča iskanje z uporabo posplošenih iskalnih nizov, kot so na primer "fun facts" (zanimiva dejstva) ali "I'm feeling curious" (počutim se radovednega).