Na trgu številne slabe prakse in neprimerni produkti
Pri ZPS so opravili pregled praks na kreditnem trgu in prišli do zaskrbljujočih ugotovitev o slabih praksah in neprimernih produktih. Zato pristojno ministrstvo pozivajo, naj pri pripravi novele Zakona o varstvu potrošnikov upošteva realno stanje in se zavzame za strožji in bolj učinkovit režim varstva potrošnikov.

Ponudba stanovanjskih kreditov je v zadnjem času postala dokaj ugodna, razmeroma dobre pa so tudi razmere na nepremičninskem trgu. Kljub temu pa je po mnenju ZPS nakup strehe nad glavo s kreditom lahko zelo drag in tvegan.

Spet se približujejo prazniki, z njimi pa tudi čas, ko bomo imeli več izdatkov kot običajno. Tisti, ki ste svoje novoletne izdatke načrtovali vnaprej in imate v ta namen privarčevana sredstva, morda tudi že seznam obdarjencev in daril zanje, boste s tem imeli manj dela in finančnih preglavic. Kljub temu je pri plačevanju dobro pomisliti na razlike med plačilnimi sredstvi, ki jih boste uporabljali, predvsem z vidika stroškov in preglednosti nad izdatki, ki jo omogočajo. Zbrali smo torej nekaj nasvetov, kako plačevati, in nekaj nasvetov za tiste, ki si boste morali nekaj denarja za tovrstne izdatke vendarle izposoditi.

Denar imate, a ni vseeno, s čim plačujete

Gotovina. Prednost plačevanja z gotovino je zagotovo v tem, da boste natančno vedeli, koliko denarja nameravate porabiti in koliko ga lahko. Izognete se spontanim nakupom, morda pa si prislužite tudi kakšen gotovinski popust.

Darilni boni so za številne priročno darilo, izbira je pestra, a na ZPS opozarjajo, da so darilni boni in kartice lahko primerno darilo le, če jih izberemo preudarno in z mislijo na obdarovanca ter njegove želje. Darilni boni in kartice imajo različno časovno veljavnost in način uporabe, zato je pomembno, da imate potrebne informacije pred nakupom ter da z njimi seznanite tudi obdarovanca.

Kako do informacij?
Podjetja objavljajo informacije o darilnih bonih in karticah na svojih spletnih mestih, a jih je v večini primerov premalo, da bi se lahko kar odločili za nakup. Tudi v objavljenih splošnih pogojih, ki urejajo uporabo darilnih bonov in kartic, pogosto manjka kakšna pomembna informacija. »Potrošnikom svetujemo, da ponudnika pokličejo ali obiščejo njegovo poslovalnico in še pred nakupom pridobijo vse potrebne informacije za izbiro darilnega bona ali kartice. Pomembna sta zlasti čas veljavnosti in morebitne druge omejitve uporabe. S tem boste prihranili slabo voljo obdarovancu, ki se bo lahko s splošnimi pogoji seznanil šele, ko bo bon že dobil in sprememba ne bo več mogoča,« opozarja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Potem ko je Volkswagen nemškemu homologacijskemu organu KBA predstavil način odpravljanja napake pri avtomobilih z vgrajeno opremo za prirejanje vrednosti izpustov, zdaj čakamo na uradni vpoklic, vabilo na katerega bodo prejeli vsi lastniki prizadetih vozil, ne glede na to, kje so jih kupili. Evropske potrošniške organizacije pa so izjemno nezadovoljne nad informacijo, da naj bi se Volkswagen odrekel izplačilu kakršne koli odškodnine evropskim kupcem.

V začetku novembra je Volkswagen ameriškim kupcem kot potezo dobre volje že ponudil bonus v višini 1000 dolarjev (nekaj manj kot 950 evrov). Iz nedavnega pogovora predstavnika VW za enega od avtomobilskih spletnih portalov je mogoče razbrati, da o čem podobnem za evropske kupce niti ne razmišlja, opaža ZPS in opozarja, da gre vse skupaj v smer razdelitve kupcev na bolj in manj pomembne, drugačne obravnave evropskih potrošnikov zato nikakor ne moremo sprejeti kot dejstvo.

Zveza potrošnikov Slovenije je zaskrbljeno sprejela informacijo o zadnji spremembi cen telekomunikacijskih storitev pri Telekomu Slovenije. Kot vsakič ob podražitvah, se je namreč tudi tokrat izkazalo, da so številni potrošniki dodatno prizadeti, ker so z operaterjem sklenili pogodbo o vezavi skupaj z nakupom opreme, kar jim bistveno otežuje prekinitev pogodbe in prehod k drugemu operaterju.

Z nekaj izjemami se bodo pri Telekomu Slovenije 1. decembra podražili tako rekoč vsi mobilni paketi. Še posebej izstopa dejstvo, da so med njimi tudi paketi, ki so jih začeli prodajati šele letos, nekatere celo manj kot dva meseca nazaj. S tem so potrošnike postavili pred dejstvo, da morajo le kratek čas po odločitvi za določen paket ponovno presojati, ali je ta paket zanje tisti pravi. Telekomova poteza je vprašljiva tudi s stališča varstva konkurence in zavajajočega oglaševanja, saj bodo 1. decembra med drugim dvignili tudi ceno paketa iz še vedno aktualnega oglasa, kar pomeni, da nekateri potrošniki oglaševane cene ne bodo plačevali niti en cel mesec!

Državni zbor je sprejel predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), s čimer smo sprejeli smernice stanovanjske politike za naslednjih 10 let. Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) menimo, da pričujoči program ima potencial za izboljšanje stanovanjskih razmer v Sloveniji, od izvedbe pa bo odvisno, ali bo ta potencial tudi izkoriščen. Prejšnji NSP iztekel leta 2009, sami smo v vmesnem obdobju na pobudo pristojnega ministrstva pripravili 6 dokumentov s predlogi vsebin za NSP ter nekje vmes skorajda že nehali resno jemati pozive na to temo. Zato zaenkrat lahko rečemo, da podpiramo namero države, da to področje izboljša.

»Stanovanjska nočna mora« in »Boj za stanovanje mladim krade življenje«, sta dva od strnjenih opisov reševanja stanovanjske problematike mladih, ki smo ju lahko zasledili v javnosti in ki zelo dobro povzemata to, kar se dogaja mladim generacijam. Le-te se vse od izteka t.i. Jazbinškovega zakona brez pomoči staršev in sorodnikov ne morejo bivanjsko osamosvojiti in so postale množična žrtev slabo urejenih stanovanjskih razmer. Tem generacijam je bilo namreč posredno ali neposredno sporočeno, da je iskanje stanovanja njihov problem in naj se v življenju znajdejo, kakor vedo in znajo.

Spoštovani minister za finance Republike Slovenije Dušan Mramor!

Člani Združenja Frank se obračamo na vas kot na ključnega odločevalca v slovenski vladi, potem ko smo v preteklih mesecih zaman nagovarjali odbore slovenskega parlamenta, ministra RS za pravosodje, Banko Slovenije in koalicijske stranke, naj nam pomagajo.

Združenje Frank je nastalo nekaj dni po 15.1.2015, ko je sprostitev tečaja švicarskega franka napram evru pognala v nebo glavnice in obresti milijonov kreditojemalcev po Evropi. Po podatkih Banke Slovenije nas je v Sloveniji 15.000, ki vse težje odplačujemo oderuške kredite, skupaj z nami pa so prizadete naše družine in v primeru kreditov pravnih oseb številni delojemalci in njihove družine. Prizadet je tudi državni proračun, saj skoraj vse, kar zaslužimo, nesemo nazaj na banke, namesto da bi trošili in prispevali v dobro naše skupnosti.

Si predstavljate, da vam ministrstvo ali javni zavod za dostop do javnih dokumentov zaračunata 1500 evrov? Slaba šala, boste rekli, ampak se je res zgodilo. Seveda je novinarka od zahteve nato odstopila, vsi mi pa smo ostali prikrajšani za informacije, ki bi morale biti javne.

In lahko bi se zgodilo vsakemu izmed nas. Ni prav! Če hočemo, da je država odprta, transparentna in odgovorna, mora biti dostop do informacij javnega značaja prost in ga nimajo javni organi in institucije kaj zaračunavati (z izjemo materialnih stroškov). Ker sicer smo na istem, kot da bi dostop zakonsko prepovedali.

Na vrhu trgovske znamke
Mocarela je mehak sir, nežnega okusa, ki se lupi v plasteh njegova domovina je Italija, danes pa ga največ proizvedejo v Ameriki. Utrl si je pot tudi do slovenskih potrošnikov. Na ZPStest so uvrstili 13 vzorcev mocarele  (8 iz kravjega in 5 iz bivoljega mleka). Za mocarele iz kravjega mleka so odšteli od 4,72 do 12,56 evrov za kilogram, za mocarele iz bivoljega mleka pa med 13,27 in 21,68 evra za kilogram. V obeh primerih je zmagala trgovska znamka, za katero so odšteli najmanj med testiranimi vzorci.

Mocarela je sir iz vlečenega testa (imenujejo ga tudi »pasta filata«), ki je narejen po posebnem proizvodnem postopku (več o tem najdete na www.zps.si). Nekateri mocarelo zelo cenijo, drugi pa menijo, da je to »dolgočasen« sir brez okusa, neprivlačne bele barve in z gumijasto teksturo. »Kakšen vtis dobimo o mocareli, je zagotovo največ odvisno od njene kakovosti.

V francoskem mestu Calais nameravajo zgraditi zabaviščni park. Seveda ga hočejo zgraditi, saj v hedonističnem svetu zabava prinaša vlagateljem velike profite.

Ne obstaja pa vlagatelj, ki bi hotel vložiti 300 milijonov evrov v izgradnjo spodobnega begunskega taborišča s pitno vodo, stranišči, kuhinjami in z vso potrebno infrastrukturo za kakovostno življenje. Takega vlagatelja preprosto ni. Vlaganje v begunce pač ni profitabilno. To je zelo preprosta resnica tega sveta. Vse drugo so nebuloze.

Brošura o življenjskem zavarovanju Zveze potrošnikov Slovenije in Slovenskega zavarovalnega združenja

Kaj je dobro vedeti o življenjskih zavarovanjih?
V Sloveniji je bilo v preteklem letu sklenjenih preko 1,3 milijona različnih življenjskih zavarovanj. Očitno je, da slovenski potrošniki življenjskim zavarovanjem namenimo občuten del svojega denarja, a kot kažejo številna vprašanja potrošnikov, ti pogosto ne vedo, kaj in za kaj plačujejo, saj o  zavarovanjih vedo premalo.

Zveza potrošnikov Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje sta z namenom finančnega opismenjevanja pripravila kratek vodič po življenjskih zavarovanjih, da bi potrošniki čim bolj celovito poznali življenjska zavarovanja – tako prednosti kot slabosti, saj so prav ta zavarovanja ena izmed tistih, po katerih slovenskih potrošniki pogosto posežejo brez zadostnega razmisleka, ne preverijo vseh značilnosti izbranega zavarovanja in dolgoročnih posledic sklenitve takšne pogodbe.

ZPS test sredstev za pranje barvastega perila
Sredstva za pranje barvastega perila so stalnica med testiranji, ki jih neodvisne potrošnike organizacije izvajajo skupaj. Tokrat so primerjali smo kakovost 11 izdelkov, med njimi je bilo 7 izdelkov v tekoči obliki (gel) in 4 v blazinicah (kapsulah). Ti so sicer nekoliko dražji, a je uporaba enostavna, vendar pa ne učinkovitejša. Izkazalo se je, da imajo vsi testirani vzorci težave pri odstranjevanju madežev, največ z obarvanimi. Le trije detergenti so se uvrstili v razred “dobro”, vsi drugi so v razredu nižje.

Tudi tokrat so bili pozorni na kakovost detergentov, ki jih pod podobnim imenom prodajajo pri nas in v zahodni Evropi. Prepričanje nekaterih, da je kakovost detergentov, ki jih prodajajo v državah zahodno od nas, boljša vsaj za testirane detergente ne drži, ugotavljajo na ZPS: detergenti, kupljeni zunaj Slovenije,so  dobili med 38 in 69 točk, detergenti, ki so na voljo slovenskim kupcem, pa med 42 in 67 točk.

Tiranija je zelo preprosta in za nekatere ljudi, ki so pripravljeni biti hlapci, celo učinkovita: zakonsko zvezo sestavljata izključno mož in žena. Namesto da bi se pogovarjali o skupnem življenju ljudi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, imamo opraviti s tiranijo. Trditev pa ni le arbitrarna in tiranska, temveč je tudi empirično napačna.

Na tem svetu zakonsko zvezo v tem trenutku sestavljajo: en mož in veliko žena; ena žena in veliko mož; dva moška; dva ženski. Lahko je tudi kakorkoli drugače. Lahko je tako, kot se ljudje dogovorijo. In lahko se dogovorijo karkoli in kadarkoli. Obenem pa je res, da ima vodikov atom en sam proton v jedru. Prav tako je res, da je v svetu diskretnih enot dva plus dva lahko samo štiri. In Einsteinova enačba E=mc2 zagotovo drži.

Včasih smo morali ob nakupu nove žarnice, v trgovini vedeti le, koliko vatno potrebujemo. Danes nakup sijalk ni tako preprost. Potrošnik mora poznati kar nekaj tehničnih podatkov, kar pa za marsikaterega potrošnika predstavlja precejšno oviro, saj ne pozna razlik med žarnicami in sijalkami oz. LED sijalkami.

Žarnica je postala sijalka
Klasična žarnica je imela oz. ima v stekleni bučki tanko žarilno nitko iz volframa, ki se med prevajanjem električnega toka zelo segreje. Tako zelo, da začne žareti in oddajati svetlobo. Izboljšana različica klasične žarnice pa je halogenska žarnica. Ta v bučki nima vakuuma, pač pa je napolnjena s halogenskim plinom – jodom ali bromom. Ta kemično reagira z materialom, iz katerega je narejena žarilna nitka, in jo obnavlja.

Facebook bo odslej obveščal uporabnike, za katere bo menilo, da so tarča hekerja, ki bi lahko delal za neko državo. Tovrstni hekerski vdori naj bi bili zelo napredni in nevarni za celotno elektronsko identiteto uporabnikov Facebooka.

Posamezne hekerje naj bi spletno družbeno omrežje Facebook odbijal sam, če pa bi skušala v račun vdreti na primer Severna Koreja, Kitajska, Rusija ali ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), bo Facebook prizadetim uporabnikom poslal obvestilo, naj takoj zavarujejo vse svoje račune, ne le na Facebooku, temveč tudi bančne in druge.

Ko sem kot srednješolec bral Ukano Toneta Svetine, sem se pričel spraševati, kako bi se v podobnih okoliščinah vedli ljudje, ki sem jih poznal. Od te miselne telovadbe se mi je ježila koža. Kljub temu je nisem opustil. Takrat je bila v Bosni vojna.

Marsikateri Bosanec bi si prihranil ogromno gorja, če bi znal na tak način oceniti svoje sosede … Zdaj vem, da je pred vojno bolje zbežati kot preizkušati svoje sposobnosti preživetja v njej, a človek nikoli ne ve … In pot je lahko dolga, kot vedo mnogi, ki so pred njo pribežali v Evropo, a ji niso ušli …

Stanovanjski krediti pod drobnogledom ZPS: S pogajanji in pomočjo ZPS do velikih prihrankov

Letošnje leto je dobre novice prineslo tistim, ki razmišljajo o nakupu stanovanja in za to potrebujejo kredit. Poleg razmeroma dobrih razmer na nepremičninskem trgu je postala ugodnejša tudi bančna ponudba kreditov, ugotavljajo na ZPS. Pod drobnogled so vzeli ponudbo stanovanjskih kreditov in hkrati preverili, če so začele banke ponujati potrošnikom varnejše rešitve kot doslej.

Banka, kjer imate odprt bančni račun, ni vedno najbolj ugodna.  Članica ZPS Tatjana je z najemom kredita pri drugi banki prihranila kar 5.000 evrov. Marko, ki pa je s pomočjo ZPS svoj obstoječi kredit s spremenljivo obrestno mero predčasno želel odplačati z novim, varnejšim kreditom, je s pogajanji z bankami prišel do 4.000 evrov ugodnejše ponudbe. http://bit.ly/1MrD6GT

ZPS anketa: Kako varčujejo obiskovalci osrednjega slovenskega portala za potrošnike www.zps.si

Čeprav so obrestne mere, ki jih varčevalcem v zadnjih letih ponujajo banke, nizke, se slovenski potrošniki še vedno uvrščajo med tiste, ki so v EU najbolj zagreti za varčevanje. ZPS je zanimalo, kakšne varčevalne navade imajo obiskovalci portala www.zps.si.

Anketni vprašalnik sta izpolnila 602 potrošnika, kar 70 % anketirancev pa je sporočilo, da varčuje. Polovica med njimi bi si želela varčevati še več, če bi jim dohodki to dopuščali, saj niso zadovoljni z višino zbranih prihrankov. Dobrim trem četrtinam bi privarčevana sredstva omogočila, da še nekaj mesecev poravnavajo nujne stroške, če bi ugasnil vir rednih dohodkov, petnajstim odstotkom pa le en mesec ali še manj.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila

Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.

Letošnja, že 16. Študentska arena po vrsti, ki je potekala pod geslom Aktiviraj se!, je v svojo družbo privabila okoli 15.000 mladih. Ti so se v treh dneh aktivirali na skupaj več kot 200 dogodkih v okviru brezplačnih predavanj in delavnic v štirih predavalnicah, kulturnih in drugih dogodkov na Študentskem trgu, slikovitih razstavnih prostorov v sejemskem mestu ter se sproščali ob atraktivnem programu na Urbani ploščadi.

V Zaposlitvenem sejmu se je predstavilo 15 delodajalcev in 6 uspešnih startupovcev, organizator je poskrbel še za 14 brezplačnih izobraževalnih dogodkov na temo zaposlovanja. Vsi, ki so jih zanimale veščine mreženja in njihovo izkoriščanje pri iskanju novih priložnosti in zaposlitve, so se lahko udeležili 9 predavanj in delavnic v tridnevni Mali šoli mreženja. Kipec naj razstavljavca je v prehodno last tokrat romal v roke ekipe Abanke, d. d., ki je na sejmu predstavljala znamko Akeš.

Raziskava MOSS kaže, da pri nas največ časa na spletu preživijo uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov. Mesečno na spletu preživijo v povprečju 17 ur in 18 minut. Raziskava MOSS kaže, da pri primerjavi časa, preživetega na slovenskem spletu glede na mesečni neto dohodek, daleč prednjačijo slovenski uporabniki, ki mesečno prejmejo nad 1460 evrov.

Mesečno slovenskemu spletu namenijo povprečno 17 ur in 18 minut, sledijo uporabniki z dohodkom med 1100 in 1460 evri s 14 urami in 51 minutami. Ostale skupine spletnih uporabnikov slovenskemu spletu namenijo dobrih 10 ur mesečno. Slovenski spletni uporabniki brez lastnega dohodka pa na spletu prebijejo povprečno 12 ur in 19 minut. Graf 1: Čas, ki ga spletni uporabniki preživijo na slovenskem spletu na mesečni ravni glede na mesečni neto dohodek.

Evropska komisija ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU. Komisija bo do konca leta predstavila zakonodajni predlog za poenostavitev e-trgovine v okviru enotnega digitalnega trga.

Evropska komisija je objavila pregled stanja potrošniških trgov 2015, v katerem ugotavlja, da čezmejna e-trgovina še vedno ni popolnoma razvita. Kot so zapisali v sporočilu, 61 odstotkov potrošnikov bolj zaupa spletnim trgovinam v lastni državi kot v drugih državah EU, medtem ko jih 38 odstotkov nima zadržkov pri spletnih nakupih v tujini.

Na ZPS opozarjajo, da se kljub pozivom, da operaterji prenehajo z uporabo izrazov, ki bi namigovali, da je poraba tako ali drugače neomejena, neskončna ..., zgodba z drobnim tiskom nadaljuje. Pri Telekomu Slovenije tokrat celo še bolj kritično: v paketu Penzion Neomejeni je namreč pred zmanjšanjem hitrosti prenosa podatkov na neuporabnih 64 kbit/s na voljo zgolj in samo 500 MB.

Pretekli teden je Telekom začel ponujati nove pakete, namenjene upokojencem oziroma vsem, ki so stari več kot 60 let. Kot že nazivi paketov povedo, je v Penzionu 100 vključenih 100 enot, ki jih lahko porabite za klice, sporočila ali prenos podatkov, v Penzionu 300 je takšnih enot 300, v Penzionu Neomejeno pa, khm, neomejeno? Ni čisto res, opozarjajo na ZPS!