|  Nujna je večja promocija ukrepov, boljši nadzor nad delodajalci in več ukrepov, ki prinašajo zaposlitve.
Januarja 2014 je bil sprejet prvi Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za leti 2014 in 2015. V naslednjih tednih bo sprejet nov izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade s svežnjem novih ukrepov za zaposlovanje mladih do leta 2020. Pred zaključkom stare sheme programa smo se na Mladinskem svetu Slovenije odločili, da opravimo anketo med mladimi o njihovem zadovoljstvu z dosedanjim programom Jamstvo za mlade.
Skupaj z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje smo v oktobru 2015 pripravili in izvedli obširno anketo z namenom odpraviti pomanjkljivosti programa in prispevati k izboljšanju ukrepov v prihodnosti., V anketi je sodelovalo 5.825 mladih, ki so bili vključeni v ukrepe Jamstva za mlade do septembra 2015.
Analiza rezultatov ankete je pokazala pomembne slabosti in prednosti programa Jamstvo za mlade ter preverila zadovoljstvo mladih z ukrepi, s svetovanjem na ZRSZ in učinkom programa na zaposljivost. Naše ključne ugotovitve so:
Manj kot tretjina sodelujočih pozna program Jamstvo za mlade, informacije pa so najpogosteje dobili Zavodu na zaposlovanje. Na Zavod za zaposlovanje se mladi večinoma prijavljajo kmalu po nastanku brezposelnosti, običajno zaradi izteka zaposlitve ali izgube statusa študenta, večinoma z namenom hitrejše zaposlitve, pridobitve nadomestila za brezposelnost ali kritja stroškov osnovnega zdravstvenega zavarovanja. S svetovanjem na Zavodu so srednje zadovoljni. Želijo si zmanjšanja birokracije in dolgotrajnih postopkov za vključitev v ukrepe, boljše informiranje in svetovanje o primernih in razpoložljivih ukrepih ter ukrepe , ki so primerne njihovi izobrazbi in izkušnjam. Hkrati si želijo večjo proaktivnost svetovalcev in boljše povezovanje Zavoda z delodajalci, tudi z boljšo promocijo ukrepov med njimi.
Polovica sodelujočih ima o programu pozitivno mnenje. Menijo, da program nudi možnosti za pridobitev novih znanj in prvih (uradnih) izkušenj, ki koristijo mladim pri iskanju zaposlitve. Menijo, da program omogoča možnost, da se predstavijo delodajalcu in si tako povečajo nadaljnje zaposlitvene možnosti. Zadovoljni so, da ukrepi omogočajo spoznavanje novih ljudi, mreženje in vključitev v okolje ter tako zvišujejo njihovo samozavest in motivacijo, da so aktivni na trgu dela.
Tretjina sodelujočih ima o programu negativno mnenje, ki se najpogosteje nanaša na učinek programa na zaposlenost oz. na ukrepe, ki ne prinašajo zaposlitev. Kritični so do zapletenih oziroma predolgih postopkov prijave in vključitve v ukrepe. Opozarjajo, da so tečaji in usposabljanja, glede na področje in stopnjo izobrazbe mladih, večkrat neuporabni in neustrezni. Kritični so do ravnanja tistih delodajalcev, ki kratkotrajna usposabljanja in subvencije izkoriščajo le za nadomeščanje dopustov ali koriščenje subvencije. Mnogi predlagajo, da se spodbuja tudi zaposlovanje po izteku vključitev v ukrepe.
Nekaj več kot tretjina sodelujočih ni dobila ponudbe za vključitev v ukrepe Jamstva za mlade. Zanimiva je ugotovitev, da velika večina mladih sicer ni zavrnila nobene ponudbe za vključitev v katerega od ukrepov Jamstva za mlade. V povprečju so mladi dobili skoraj dve ponudbi za vključitev v tečaje ali usposabljanja ali zaposlitev v ukrepe, ki so jih srednje ocenili.
Tretjina sodelujočih je bila vključena v ukrepe Jamstva za mlade, najpogosteje v Usposabljanje na delovnem mestu. Od vključenih se jih je skoraj polovica se jih je vključila v roku 3 mesecev po prijavi na Zavodu. Pri tem so mladi izrazili, da si želijo dolgotrajnih ukrepov oz. zaposlitev in stalnih ukrepov.
Tretjina sodelujočih se je po zaključku vključitve v ukrep Jamstva za mlade zaposlil pri istem delodajalcu. Od tega 60% za določen čas in 40% za nedoločen čas. Med usposabljanjem, izobraževanjem ali zaposlitvijo v okviru ukrepov Jamstva za mlade so mladi v največji meri pridobili komunikacijske veščine ter veščine organizacije in načrtovanja.
Rezultati ankete so potrdili ugotovitve in zaključke, ki smo jih na Mladinskem svetu Slovenije že predhodno oblikovali ob oceni izvajanja Jamstva za mlade v letih 2014 in 2015. Program ima pozitivne učinke, ki jih na MSS vidimo kot osnovo, na kateri je potrebno graditi izvajanje programa do leta 2020.
Ocenjujemo, da je shema Jamstvo za mlade, kljub vsem pomanjkljivostim, korak v pravo smer, ki na enem mestu združuje ukrepe in programe, ki prispevajo k zaposlovanju in večanju zaposljivosti mladih, in da je, poleg samih ukrepov, program doprinesel k boljšemu sodelovanju med resornimi ministrstvi, čeprav to sodelovanje še vedno ni na zadovoljivi ravni.
Na MSS verjamemo, da bodo, tudi na podlagi rezultatov ankete, ključni deležniki sami prepoznali neustrezne ali pomanjkljive ukrepe in jih ustrezno prilagodili v Izvedbenem načrtu Jamstva za mlade do leta 2020 na način, da bodo upoštevali realne podatke in statistike (kot jih npr. prinaša ta anketa) in da bodo na boljše odgovarjali na potrebe mladih in delodajalcev. Ključno za samo izvajanje jamstvene sheme bo tudi izboljšanje sodelovanja med ministrstvi in drugimi državnimi organi pri usklajevanju in izvajanju ukrepov Jamstva za mlade. Na vse to smo mladinske organizacije opozarjale ves čas izvajanja sheme v zadnjih dveh letih.
»Pričakujemo pa tudi, da bo Vlada Republike Slovenije še v letošnjem letu pričela s pripravo dolgoročne strategije na področju zaposlovanja mladih. Namreč, cilj sheme Jamstva za mlade je, da se mladi osebi najkasneje v štirih mesecih po nastanku brezposelnosti ponudi zaposlitev, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. Naš skupen cilj pa bi moral biti izboljšati prehajanje mladih iz sistema izobraževanja na trg dela, česar pa ni moč doseči zgolj z ukrepi Jamstva za mlade« ocenjuje predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.
Prilogi:
|
NE ZAMUDITE
