Ko gledamo letala, ki pristajajo ali vzletajo, si mislimo - "Uf, tale gre pa nizko!". No, če bi prebivalci otoka sveti Martin ob vsakem izreku te fraze dobili dolar, bi bili že milijonarji.

Otok svetega Martina je namreč eden od karibskih otokov z letališčem. Na žalost je tako majhen, da letala skoraj polovico otoka preletijo dobesedno tik nad tlemi, saj bi morala drugače strmoglaviti na pristajalno stezo.

Piše: Aurigo

Prva plemenita resnica1
»Vse je trpljenje. Buda«
To življenje je eno samo trpljenje. A

Za uvod tega teksta si bom dovolil vpeljati še sočasen dogodek, ki se je dogajal okoli 11. junija 2006. Po dolgem času sva se namenoma srečala z nekdanjim cimrom iz študentskih let. Namignil mi je, da nič kaj ne verjame v duhovnost, zaradi racionalnosti (uma). Vendar se mu je pred kratkim dogodilo nekaj in dopušča določene zadeve. Bil je nekaj dni v Varšavi. Spal je v hotelu. Nekega jutra ni mogel vstati iz postelje. Njegovo telo je bilo zvito in nekaj ga je tiščalo proti tlom. Med sanjami poprej je sanjal tudi svojega otroka. Končno se je z muko osvobodil tistega, kar ga je pritiskalo k tlom.

Sedemčlanska družina, ki živi v berlinskem blokovskem naselju, ponoči tako glasno moli, da si je na glavo nakopala srd sosedov. Ti so se pritožili, da se petje in kričanje sliši po vsem bloku, tako da ne morejo spati.

Tekst, ki sledi, je najbrž zelo aktualno vprašanje in je bilo zastavljeno na Univerzi v Washingtonu pri izpitu iz termodinamike. Odgovor študenta je bil tako "globok", da ga je profesor podelil s kolegi preko Interneta, da bi lahko tudi mi uživali v njem.

Glavno vprašanje je bilo: Je Pekel eksotermičen (oddaja toploto) ali endotermičen (sprejema toploto)?
Večina študentov je dokazovala svoje prepričanje z uporabo Boyle-ovega zakona (plin se ohlaja, ko se širi in plin se segreva, ko se krči) in izpeljank iz tega zakona.

Eden od študentov pa je napisal naslednje:
Najprej moramo vedeti, kako se masa Pekla spreminja s časom. Zato moramo vedeti za število duš, ki prihajajo v Pekel in pa za število duš, ki odhajajo iz pekla.

Okoli dvesto kopalcev je v nedeljo popoldne na plaži Kamenice prisostvoval rahlo nevsakdanjemu dogodku, ki je zasenčil celo zgodbe o potopljeni grški ladji blizu Komiže. Poletje je časa vznemirjenja ter sprostitve, kar je neki par vzel dobesedno in se strastem prepustil kar sredi plaže.

Piše: Aurigo

S sveti Krištofom sem se nezavedno srečal pred kakšnimi desetimi leti ob branju knjige francoskega pisatelja. Takrat si še zamisliti nisem mogel, da se bo verjetno tako zarezal v moje življenje. Pri iskanju zmajevih črt in dešifriranju krščanskih svetnikov. Ob preiskovanju zmajevih črt, se je nabralo kar nekaj slik s podobo svetega Krištofa. To velja predvsem za avstrijsko Koroško.

Kaj sploh predstavlja sveti Krištof v plejadi krščanskih svetnikov? Velikana, ki pri brodenju reke, nosi na ramenu Kristusa. Včasih stoji z eno nogo v reki in drugo nogo na suhe. Voda in veter. V začetku so ga v Bizancu naslikali s pasjo oziroma volčjo glavo.

Poezija je zajemalka, ki rešuje duše, telesa pa pusti trpeti.

Zgodovina: pravljica o hudobni mačehi in pridni pastorki.

Vidim staro mizo iz desk, na njej življenjske navade roke in črvivost, ki rine skozi dlan.

Srečen spomin v izčiščenju in dopolnitvi spomina.

Stara lupina se hoče osvoboditi resnice, ki je izdihnila v njej.

Zamrznjene karte igrajo iste igre, ki pa niso več aktualne za nove probleme.

V imenu demokracije zapirajo demokratom in intelektualcem usta počez, ker ni dovoljeno kršiti političnih svoboščin podolgem in tako je križ narejen.

Spričo ogromne oblasti je oblast uperjena proti oblasti.

Piše: Aurigo

Učitelj učenca spozna po energiji (Aurigo)

Med tednom imam sanje. Stojim pred dvema belima šolskima panojema. Na spodnjem delu panojev so narisani loki mavrice. Zamislim si, da ko gledam lok mavrice, si posamezni lok mavrice vtisnem v spomin in um. Potem lok mavrice iz svojega uma prenesem na nebo. Ko se zbudim, malce razmišljam o teh sanjah. Počasi se prihaja do točke sposobnosti, vizualizacije mavrice v umu.

Dva dni po objavi članka Velika pot (9.del) dobim sporočilo. Sporočilo se glasi: »Da so v članku določene slike, ki se ne smejo objaviti. Objava učenja prenosa zavesti prepovedana«. Moj odgovor se glasi: »Upošteval sem navodilo učitelja in nisem objavil slike, ki prikazuje »žogico«. Učenja o prenosi zavesti in mantre je možno tako in tako dobiti na internetu. V uk, »žogica« ni nič drugega kot tigle. Tigle v srcu, človekovo bistvo. Na določen način njegova duša, v pojmovanju zahodnega krščanstva. V istem času sem prebiral literaturo, ki jo boste imeli prevedeno v nadaljevanju članka. Tigle morda nekoč natančno razložimo ali povzamemo ob tekstu knjige Tibetanske joge sanjanja in spanja Wangyal Rinpocheja. Tudi sam se učim ob tem pisanju. Ni niti dobro, niti slabo.

Piše: Aurigo

Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - b)

Svetloba
Gospod je svetloba nebes in zemlje. Njegova svetloba je kakor svetilka v zidni niši. Svetilka pa stoji v steklenici, steklenica pa se zdi kot bleščeča zvezda, ki jo razsvetljuje goreči les blagoslovljene oljke, z vzhoda ali zahoda. Njegove olje skoraj sije, čeprav se ga ogenj še ni dotaknil. Luč luči! Gospod vodi k svetlobi, kogar sam hoče. On navaja ljudem primere, saj resnično pozna vse stvari.
»24. sura Svetloba, 35. Ajet, Koran«

»Gospodu pripada vse v nebesih in na zemlji. On gotovo ve kakšni ste. Na dan, ko se bodo vrnili k njemu, jim bom povedal, kaj so počeli. Gospod je poznavalec vseh stvari.«
24. sura Svetloba, 64. Ajet, Koran

Neki babici iz San Francisca se je uresničil življenjski sen, saj je v 98. letu postala maturantka. "Imela sem občutek, da mi nekaj manjka," je izjavila novopečena maturantka Josefina Belasco, ki je morala pred 80 leti zapustiti šolo.

Piše: Delia Steinberg Guzmán

Ko govorimo o labirintu, se srečamo z mitom, z zgodbo o simboličnih dejanjih in osebah, ki jih zgodovina težko sprejema kot realne. Menimo, da se cel mit, vsa simbolična dejanja in simbolične zgodbe, naslanjajo na nekaj realnega, čeprav tega pogosto ne moremo imenovati historično. Mit je resničen v odnosu na psihološko realnost in človeško življenje, na razvoj in oblike, ki se zrcalijo skozi simbole. Skozi čas te zgodbe prihajajo do nas in nam prinašajo nalogo, da razgrnemo njihove tančice in odkrijemo njihov prikriti, globoki pomen.

Mit o labirintu je zelo star in upamo si reči, da je skupen vsem antičnim civilizacijam. Govori o težko prehodni, kaotični poti, na kateri se človek izgublja po zavitih stezah. Včasih se zgodba pomeša s kakšnim pravljičnim bitjem ali osebo, ki "uniči" labirint in najde ključ, ki končno prinese rešitev uganke, ki mu je bila dana v obliki poti.

V avstralskem muzeju Tirolean se je na razstavi znašel najstarejši znan kondom na svetu.

Kondom za večkratno uporabo sega v obdobje okoli leta 1640. Je popolnoma nedotaknjen, prav tako kot navodila za uporabo, napisana v latinskem jeziku, ki so jih našli skupaj s kondomom.

Piše: Aurigo

Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - a)

Celotno potovanje po Češki je bilo bolj na brzino, s tisto zamenjavo dneva v Regensburgu, v nekakšnem živčnem pričakovanju, le kaj bo prinesel ta tečaj Phowe, ki ga je vodil dansko-tibetanski lama Ole Nydahl. Ole Nydahl je po rodu Danec in je bil učenec 16. Gyalwa Karmape. Je pa mnogo učencev 16. Gyalwa Karmape…..

Kaj je phowa? Po češki knjižici Vedome umirati! Po slovensko Znati umirati ali zavedajoče umiranje. Phowa je ena od praks znotraj Šestih učenj Narope. Je nekakšna priprava za zadnje trenutke našega človeškega življenja. (To je zelo pomembno: človeškega življenja.) Na ta tečaj me je nekako potegnilo sosledje reakcij. Iz slovarja o Gampopi sem sledil povezavam in naletel na ta tečaj. Nekako smo združevali vse skupaj. Nemčijo, prejšnje življenje, tečaj Phowe.

Piše: Aurigo

Velika pot: Češka - Bor, Kladrubry, Plzen, Praga (7)

Kar požanješ, to poseješ. Aurigo

Še preden prispem do češke meje se ustavim pri Georgenbergu. Gori svetega Jurija. Majhna vasica, ki premore le preprosto kapelico svetega Jurija. V kapelici je oljna slika, kjer sveti Georg, ubija prej črva, kakor pravega zmaja. Še malo naprej od Georgenberga, tik ob cesti naletim na naravno katastrofo med smrekovim drevjem. Ustavim se. Pred menoj stojijo, pokošeni vrhovi smrek, ki jih je ujma odrezala, kakor vrhove žveplenk. Ostali so samo goli štrclji smrekovih debel. V opomin. Človek še vedno misli, da lahko nadzoruje naravo. Zemljo. Ena takšna ujma, mu dokaže, da se globoko moti, že od vekomaj. Amen.

Še sebe ne more nadzorovati, pa bo naravo. Ob cesti par metrov naprej najdem jurčka. Pravi nemški jurček, ki bo dodan v gobovo juho. Odpeljem se naprej proti meji. Mejni prehod. Tu na tem mejnem prehodu je še vidno, da še vedno ni padla železna zavesa. Kontrola. Uradno nemško osebje mi samo pomaha naj grem naprej. Na češki strani pa kakor, da so se cariniki izgubili. Češka. Hiše ob cesti so slabo vzdrževane. Mali Cigančki prodajajo jurčke. Kakor, da sem se vrnil za trideset let nazaj. Back to the past.

Piše: Aurigo

Velika pot: Weiden, Flossenbürg (6)

»In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.« (Janez; Pogovor z Nikodemom, 3.14)

Pred leti sem bil mimogrede še v Vatikanu. Zavil sem v vatikansko pošto po nakup znamk. Verjetno zato, da bi jih nekomu podaril. Zaradi ne vem česa, sem se odločil za nakup žigosane priložnostne pisemske ovojnice z znamko ob 2000 letnici Kristusovega rojstva. Že takrat me je znamka na pisemski ovojnici prevzela z nedoločenim nerazumevanjem simbola. Le kaj naj ima ta podoba zveze s Kristusom in njegovim rojstvom. Na znamki je videti obešeno kačo, na križu. Bolje opisano: sredi puščave, na vejnatemu rogovilastemu križu tau, je obešena kača,. Sprva sem mislil, da gre za varianto prikazovanja križanja Kristusa na Tau križu (┬). Čas je prinesel svoje in razodel skrivnost odkod povezava risbe na znamki, Mojzesovo bronasto kačo iz Eksodusa in pogovoru med Jezusom in Nikodemom v Janezovem evangeliju.

Če uvedem v to besedilo še tekst ter opombe iz poglavja Iz jajca rojeni Bog iz knjige Skrivni nauku teozofinje Blavatskyne, ki razlaga pomen bakrene kače, je stvar še bolj jasna.
»Baker je kovina, ki simbolizira »spodnji svet«…to je drobovje, kjer je dano življenje. Beseda za kačo v hebrejščini je Nakash, toda to je enak termin kakor za baker.« V bibliji ji rečeno, da so se Židje pritoževali v puščavi, kjer ni bilo vode: zatem pa je »Bog poslal ognjene kače«, da bi jih pikale….. in »Kačja bitja, ki ležejo jajce, so postale simbol modrosti in znak Logosa, ali samo-rojenega.«

Piše: Aurigo

Velika pot: Bavarska – Munchen, Essing, Kelheim, Regensburg (5)

Okoli tretje ure se odpravim iz Seebrucka proti Münchnu. Začne rahlo dežavati. V koloni s povprečno hitrostjo okoli 40 do 60 km na uro se premikam po cesti proti avtocesti za München. Dež upočasni vožnjo za okoli 20 km. Mislil sem se še ustaviti v Rosenheimu ali Rožnem domu, vendar se zaradi vseh teh vremenskih okoliščin odločim, da grem po avtocesti naravnost v München.

Avtocestna tripasovnica je zapolnjena z avtomobilsko karoserijo. Vozimo s povprečno hitrostjo okoli 100 km na uro. Na vsake toliko časa zaviranje. Okoli 16 km pred Münchenom se na avtocesti začne romarska pot. Pomikamo se naprej tudi s hitrostjo 20 km na uro. Pa 40, 60, pa ponovno 20 km na uro. Tako traja vožnja vsaj pol ure. Zato se odločim, da grem iz avtoceste dol, na odsek Höhenkirchen, po stranski poti naravnost v München. Kasneje izvem, da naj bi bil en del obroča okoli Münchna zaprt, zato takšni zastoji. Dejansko sem brez zemljevida za München. In München je zelo slabo označen z označbami za center. Grem čez Perlach in potem napačno zavijem v enem Ringu. Ring so cestni obroči okoli mesta. Zatem se vrtim po enem stranskem naselju, dvakrat. Ustavim se in zavijem na levo ter parkiram, da si ogledam zemljevid Bavarske.

Še tako zagrizen vegetarijanec, se včasih ugrizne v jezik.

Tudi težke misli se poznajo na tehtnici.

Težko mizarju, če ima svoje znanje v malem prstu.

Ko je iz semenske banke vzel svoje, oplodil ženo, sta dobila- trojčke. Kaže, da so izplačali tudi obresti.

Začel je z zakonskim trikotnikom, nadaljeval s četverokotnikom in zaključil s kroglo.

Kaj naredi knjiga, ko jo -izdamo? Začne se - prodajati.

Koza cela, volk vsega sit.

Bil je moški njenih sanj. Domov je prihajal ponoči, ko je že sanjala.

Težko paru, kjer gre njemu ljubezen skozi želodec, njej pa kuhanje na jetra.

Letos je poslovilno, »tolarjevo leto«.
Pred tolarjem se vsak evro nakremži.
*
Upokojencem dajte kruha in iger za – lepši danes.
*
Preletavanje ptičje gripe postaja vse bolj napeto.
Ptice nimajo zdravstvenega zavarovanja.
*
Voznikom zima še posebno zagode. Ampak ne na pravo struno.
*
Življenjski stroški ohranjajo ljudi – v stresu.
*
Zdravnik zmeraj ve, na kateri strani prečitati pacienta.
*
Želja je zmeraj več od ljudi.
Na razprodajah pa vesoljna panika.
*
Branje besedil je duhovna hrana, ki se je lahko do sitega najem.

Piše: Bojan Schwentner

-Kaj!- je zarjul tip, in se obrnil v pretesni trugi, -tile bizgeci so mi na spomenik napisali-naj počiva v miru, bedaki vam rečem, jaz pa celo življenje tako divji, poln energije, model za zajebancijo, tip, ki ga ušpiči vedno in vselej.

Naj počiva v miru, kaj se to pravi, kaj jim te dela, človeku, ki je vse življenje migal, potoval, bil aktiven na vse načine,vedno v pravem speedu, sedaj pa se naj naenkrat umiri, ha, kar naenkrat!

Leeeepoo vas prosim!

Oprostite,- je rekel tip v grobu,- nenadne spremembe škodujejo, in je zbral kosti nekako skupaj, da so zacingljale pod materjo zemljo kot kraguljček v dobro obiskani trgovini. In je nastalo sranje, cel britof je norel z njim, nihče ni več hotel počivati v miru, kurc pa počitek, je že itak dovolj, da si mrtev- in se težko navadiš, tako ležat pod zemljo in se obračati v pretesnem grobu, kadar o tebi zunaj grdo govorijo.-

Piše: Bojan Schwentner

Aforizme na to temo sem že imel v predzadnji knjigi- KOZA CELA, VOLK VSEGA SIT (2000).:

Vreme je tisočletja vplivalo na nas. Končno smo mu - vrnili.

Nafta poganja človeštvo. Smo zato obsojeni na - notranje izgorevanje ?

Težko muhi enodnevnici, če ima slab dan.

Bil je skrit talent. Nikoli ga niso našli.

Ali je astronavte na Luni ponoči nosila - Zemlja ?

Spoštovani obiskovalci Pozitivk.

Z veseljem vam sporočamo, da lahko od danes dalje Pozitivke gledate tudi preko TV ekranov. Skupaj s KRS Ljubljana smo ustvarili novo TV postajo, ki jo do 15.4. lahko gledate preko interneta, od 15.4, dalje pa v KRS Ljubljana, Maribor in Celje. Od 1. maja 2006 pa bomo, oddajali v vseh kabelskih sistemih v Sloveniji, s katerimi smo pridobili pogodbo.
Oglejte si poskusno verzijo TV pozitivke na spodnjem linku.
Oddajamo vsak dan od 6.00 do 24.00.
Veliko užitkov ob gledanju nove TV postaje.

TV Pozitivke

Piše: Bojan Schwentner

Vi, ki to berete, niste tipični Slovenclji. Tipični Slovencelj o samem sebi noče ničesar grdega slišati ali brati. Kot tak je nesprejemljiv za kritiko. Če je kje kaj narobe, so za to vselej krivi drugi.

Oni to delajo, oni so krivi, ona je to rekla, on je to naredil. Ali pa v stilu-veš kaj je rekel, veš kaj vse je počel, veš kaj delajo in podobno.

Tipični Slovencelj torej vse probleme projecira na druge. Kdo bi lahko bili ti drugi, se redko ali nikoli podrobno ne izve. Kajti, prisotni pri šanku, v službi, v družbi, so vselej izvzeti. Da ni zamere.

Tipični Slovencelj sicer občasno pokaže s prstom na to in to, če slučajno opazi, da to ne bi škodovalo njegovemu žepu ali ugledu. In si tako dviguje ego. Na tistih, ki so pod njim. Ali onih, za katere misli, da mu ne morejo škodovati. Ali pa si ne bodo upali.

Tole ti pošiljam, ker je pri meni zadeva definitivno delovala...
Ker sem upošteval naslednji preprosti nasvet, ki sem ga našel v časopisnem članku, sem končno našel svoj notranji mir. Nasvet pravi takole:

"Končati moraš vse stvari, ki si jih začel."

Zato sem pogledal okoli po hiši, da bi videl vse stvari, ki sem jih začel in pustil nedokončane... in preden sem danes zjutraj zapustil hišo, sem do konca spraznil odprto buteljko rdečega vina, spil še nekaj belega vina, prav tako tudi whisky, Bailey's, Jagermaister in Viljamovko, pojedel Aspirin in preostanek sirove torte ter vrečko rumovih kroglic...