Zelje vsakega učenca? - Da bi bil uspešen v soli! - Da bi bil veš blazen med dekleti! - Da bi razvil cisto svoj štil pišanja! - In da bi čim manj njegovih pišarij zrl kos!

Zal nosim v sebi eno veliko tezo - skregan sem namreč s stresicami! Učitelj mi zato cesto strogo žabica:
"Glej, da bos prav napišal stresice, cene bo zrl tvoje pišanje kos!"

Koza se mi kar jezi ob teh besedah. Kar žima me strese, tako mrzla šapica me poboža po obrazu. Le kaj me moj šolski sef mašira s temi stresicami!? Moj obraz, prej s kozo kot iz zameta, zdaj postane cisto šiv! Želo mi piška okoli srčne misice, žemlja se mi vdira pod nogami, šolska šoba pa z vsemi tistimi crkami na židu zapleše v ritmu divje vize. Pleša kar noče biti konec, zato začnem kot kokos brez glave bezati po šolski šobi. Na koncu brez šape lezem na tla, komaj še živec. Čez čas vstanem in se ocedim peška, ter se začnem rezati. Le zakaj se tako bojim svojega sefa v soli, saj ta vendar ni noben čar!?

Danes smo dobili za nalogo prosti spiš z naslovom: "Moj vsakodnevni šklep"
Spet se mi bo slabo pišalo! Zgrabita me ježa in keš. Da se pomirim, si grem narežat zemlje in šojinega sira, zraven pa si privoščim še mlečno kaso in mrzel šok. Poleg kot za salo zmažem še nekaj piče. Ob piči grizljam šeme sončnic in buck. Žrem skozi sipe na oknih in se šilim k razmišljanju, kako naj se lotim pišanja.

Zmoti me sum za židom - mučka Tačka si je ranila sapico, zdaj pa cepi pod židom in tiho mijavka. Vidim, da si je moja mučka štrgala misico. Okoli sapice ji pritrdim obliz in si tako zasluzim posten obliž njenega jezička. Ježa me poštopoma mine. V kozarec si nalijem jabolčni most, in naredim šklep, da bom odslej bolj pazil na stresice. Tistih nekaj crk s stresicami bom pa ja prav napišal! Če ne, bom dal pa župniku par šitov za sveto maso. Če bom pridno klecal pred oltarjem in molil, Jezus s kriza morda moje zelje vendarle usliši!

Janež Stih z Vica, 4.a

Avtorica zgodbe: Ljuba Žerovc