ZAKAJ ŽIVIM in KAKŠEN JE NAMEN MOJEGA ŽIVLJENJA?

Zato sem tukaj, DA PRAV TUKAJ IN ZDAJ IZŽIVIM SEBE,
vse svoje male sanje, želje srca in ustvarjalne zmožnosti.
VSO SVOJO EDINSTVENOST!

Sporočilo 11 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Svoji duši ne moremo lagati.
In zato nas naša duša nehote opozarja na vse,
kar je skrito v nas in drugih - na prijetno in neprijetno.

OPOZARJA NAS S SVOJIMI SPONTANIMI ODZIVI.

Sporočilo 10 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Se kdaj sprašujete, koliko duhovne vadbe je potrebno, koliko zdrave prehrane, koliko spoštovanja do bližnjega, koliko resnice, da se za korak približamo svoji biti. Včasih je potreben samo en dan, ki nas lahko ponese do tanke mejne linije, katero je potrebno samo še prestopiti.

Bilo je temno kot v rogu in to ob 19.19h (definitivno je konec poletja), ko smo se z avtom spuščali po ovinkastih cestah proti domu in peli. Eden izmed pozitivnih učinkov, ki ga prinaša petje s seboj je ta, da se moj želodec tokrat ni razburjal, v nasprotju z jutranjo vožnjo na Razazije, zavoljo njemu neljube ceste.

Če v življenju izživim izjemne zmožnosti svoje moči,
ustvarjalnosti, lepote in vsega, kar mi je bilo dano ...,

v njem DOSEŽEM SVOJO POT IN CILJ.

Sporočilo 9 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Modrost duše nas uči,
da obstaja SVOBODA ZNOTRAJ NAS
in da je prav, DA JO ŽIVIMO, JO ČUTIMO
IN JI SLEDIMO.

Ta svoboda znotraj nas - nas celi.
Ko se je dotaknemo, v resnici zmoremo
zaceliti svoje življenje na vseh ravneh.

Sporočilo 5 iz knjige Elene Danel - Pot k zavedanju
Narisala: Saša Kelc

Nekega večera, ko je mama pripravljala večerjo, je stopil v kuhinjo njen enajstletni sin. Z uradniško hladnokrvnostjo je pomolil mami  pod nos popisan list papirja.

Mama si je obrisala roke v predpasnik in začela z zanimanjem brati: Pokosil sem travo - 5.000 tolarjev. Pospravil sem svojo sobo - 10.000 tolarjev. Šel sem v trgovino po mleko - 1.000 tolarjev. Pazil sem na sestrico (tri popoldneve) - 15.000 tolarjev.. V šoli sem dobil dve odlični oceni - 10.000 tolarjev. Vsak večer odnesem smeti - 7.000 tolarjev. SKUPAJ: 57.000 tolarjev.

Ženska se je približala sestri DaVilla. Po oblačilih, ki jih je nosila, je bilo videti, da je bila zelo uboga. Hodila je brez obuval, njena stopala pa so bila zelo umazana.

Na glavi je nosila posodo s toplo parfumirano vodo. Počasi in brez besed je sestri sezula sandale in zelo previdno začela ovijati njene noge v parfumirano tkanino. Delala je približno pol ure, v tem času se je na dvorišču zbrala množica ljudi.

Ste se že kdaj znašli pred ovirami, kot so zid, ograja, prepad, ki so vam preprečile nadaljevanje poti? Večina ljudi se v takih trenutkih sprijazni, da se bo morala obrniti in pot nadaljevati drugje, le redki pa se odločijo, da bodo ovire premagali.

S tekom, skakanjem, plezanjem, visenjem dokazujejo, da človek lahko premaga fizične omejitve v okolici, da lahko gre, kamor koli želi, da je svoboden. Prav občutek svobode je ena glavnih lastnosti parkour-ja, v Sloveniji razmeroma neznane umetnosti gibanja, ki se je sredi 80. let prejšnjega stoletja razvila v Franciji.

V antični Grčiji je Sokrat veljal za moža, ki ima visoko cenjeno znanje. Nekega dne je veliki filozof na cesti srečal znanca, ki mu je rekel: »Ali veš kaj sem pravkar slišal o tvojem prijatelju?«

»Počakaj,« je odgovoril Sokrat, »preden mi poveš karkoli, bi rad da opraviš droben test. Reče se mu test treh filtrov.« »Treh filtrov?« »Tako je,« je nadaljeval Sokrat, »preden mi pripoveduješ o mojem prijatelju, bi bilo dobro, da si vzameš minutko in filtriraš to, kar boš povedal.

To jutro sem šel na pošto in dvignil 5 pisem, revijo in paket. Če rečem, da sem danes pobral pošto, bi vam pokazal svoj len um. Pošta nikoli ne pride na pošto – samo pisma, razglednice, revije, paketi , itd… Razlika se morda zdi majhna, ampak predstavlja pomembno razliko, kako mi razumemo in doživljamo življenje.

Realnost pride  v trenutkih. Čeprav se napotimo k "dobrim dnevom" in "slabim dnevom", so takšni dnevi skupek trenutkov in ko opazujemo podrobnosti, redko padejo v katerokoli kategorijo. Ta trenutek je tukaj…in zdaj ta trenutek… in zdaj ta trenutek. Ko začnemo direktno proučevati življenje, začnemo opažati edinstveno naravo vsakega trenutka – nobeni dve nista povsem enaki. Razumeti življenje, je razumeti njegovo "pomembno" naravo.

Japonska pravljica

Pred več stoletji sta na Japonskem živela mož in žena, ki sta imela hčerko edinko. Mož je bil samuraj, plemič, vendar ni bil bogat. Družina je živela od nekaj malega zemlje, ki so jo obdelovali. Žena je bila skromna in delavna.

Zgodilo se je, da je prišel na oblast nov cesar. Po tistem je mož kot samuraj moral v prestolnico, da izkaže svojo vdanost novemu vladarju. Ni se dolgo zadrževal v mestu; komaj je čakal, da zapusti sijaj in razkošje cesarskega dvora in se vrne v svojo hišico, k svoji družini.

Vsak človek je popolnoma
POPOLEN v svoji nepopolnosti
in BOŽANSKI v svoji človeškosti
ter IZJEMEN v svoji neizjemnosti.

Kadar koli skušam biti nekaj drugega, kot sem -
svoji duši zadam ogromno bolečino,
saj zastiram biser, ki spi v moji srčni biti.

Sporočilo iz knjige Elene Danel - Pot k zavedanju 
Narisala: Saša Kelc

Nasmeh je vaša praznična obleka in svetišče duše.
*
Sonce drsi čez belo polt deklet, ko se zbudi iz sanj.
*
Nasmeh je razcvet sončnice na vašem obrazu.
*
V sonce ne moreš drezati s palico, kakor v negibno mlako.
*
Smeh je božji dih sonca, kakor je cvetenje rože na vrtu.
*
Smeh je v življenju kot sidro sredi morja. Sonce ožarja njegove vrvi, ki se namakajo v kapljah solza.

Preberi si, zapiši na list papirja, posnemi na kaseto, poslušaj posnetek- gre za enega najboljših pozitivnih tekstov, napisanih do sedaj. Tukaj je popolna Emil Couéjeva opredelitev: Ko jo bereš, poskušaj ohraniti miren ton. Ko boš tekst dodobra spoznal, si ga lahko posnameš na kaseto, da si ga lahko predvajaš, ko boš v alfa stanju.

Udobno se namesti, lahko se usedeš ali pa uležeš na hrbet in zapri oci. Nočem, da bi zaspal. Želim, da zapreš oči, da te ne bi motila okolica. Povej si, da si boš vse, kar ti bom sedaj povedal, zapomnil, vgraviral v svoje misli. In da bo, ne da bi vedelo in brez posebnega truda, tvoje telo in tvoje celo bitje ubogalo, kar mu veleva tvoja podzavest.

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: »Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?«

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje – je odgovoril eden izmed njih – zato kričimo.«

»Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj, – »ali ni mogoče govoriti potihem – nalahno?« »Zakaj kričiš, ko si jezen?« Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja.

Nato je vprašal učitelj: »Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuna srca sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.«

Kralj je imel, kot edinega sina, mladega princa; pogumnega, spretnega in pametnega. Da bi ga naučil pomembnih stvari v življenju, ga je poslal k staremu modrecu.

»Razsvetli mojo pot življenja,« je modreca poprosil mladi princ.

»Moje besede bodo zbledele kot stopinje v pesku,« je dejal stari modrec. Vseeno pa ti želim podati nekaj namigov.  Na svoji poti boš našel troje vrat. Preberi navodila, napisana na vsakih izmed njih. Neustavljiva želja te bo gnala, da jim slediš. Ne skušaj jim pobegniti, saj boš nenehno obsojen živeti tisto, čemur si se ognil. Toliko ti lahko povem. Vse to moraš čutiti globoko v svojem srcu in globoko v sebi. Pojdi zdaj. Sledi poti pred sabo.

Za časa Napoleona I. se je veliki francoski general La Variere odločil za napad, kljub temu, da so bile njegove čete številčno precej šibkejše od nasprotnikovih. Prepričan je bil v zmago, vendar je čutil strah svojih mož in je želel prekiniti njihove ugovore.

Na samotni podeželski cesti se je ustavil pred kapelico in naznanil: »Zdaj grem v kapelico in bom prosil za božjo pomoč. Potem bom vrgel zlat kovanec in če se pokaže obraz našega voditelja, potem bomo zmagali. Če se pokaže druga stran, bomo zgubili. Tako je naša prihodnost v rokah usode.«

Po nekaj minutah je La Variere prišel iz kapelice in vrgel kovanec. Pokazal se je Napoleonov obraz in vojaki so vpili od navdušenja, morala čete je bila na vrhuncu. Prepričani v svojo zmago so se borili s takšno vnemo in pogumom, da so bitko tudi hitro dobili.

(Vesolje je človeka obdarilo z razumom za uresničevanje njegovih posvetnih želja in s šestim čutom za doseganje svetosti.)

 Šesti čut je človekov sveti dar, medtem ko je razum njegov zvesti služabnik; ustvarili smo družbo,ki poveličuje služabnika in pozablja dar za nagonsko dojemanje resnice
Albert Einstein

Zbral Silvester Čuk

Za vsako dejanje se je treba odločiti… Živeti se pravi izbirati. Vse življenje je nepretrgana veriga odločitev. (Gaston Courtois)

Dolžnost slehernega človeka je ne samo, da ljubi druge, temveč tudi in predvsem to, da postaja vedno bolj vreden ljubezni drugih. (Alexis Carell)

Obraz človeka, ki je ves dan delal, je truden in oči so ugasle. In vendar je na takem obrazu, ki ga je utrudilo pošteno delo, neka posebna ponosna zavest: nisem izgubil dneva (Roman Tominec)