Ženska se je približala sestri DaVilla. Po oblačilih, ki jih je nosila, je bilo videti, da je bila zelo uboga. Hodila je brez obuval, njena stopala pa so bila zelo umazana.

Na glavi je nosila posodo s toplo parfumirano vodo. Počasi in brez besed je sestri sezula sandale in zelo previdno začela ovijati njene noge v parfumirano tkanino. Delala je približno pol ure, v tem času se je na dvorišču zbrala množica ljudi.

Slišati je bilo ogorčene glasove:

»Le zakaj to počne?«
»Kakčna sramota! Najubožnejša med nami skrbi za nekoga, ki bi moral poskrbeti zanjo!«
»Ali je nora? Le kaj bi rada dosegla?«
»Sestra DaVilla, ali ne boste nič rekli?«

Sestra je zamahnila z roko in utišala množico. Bila je znana in spoštovana v revni četrti, svoje življenje je posvetila revežem, ki so tu živeli. »Pustite jo,« je rekla sestra DaVilla. »Kar počne je čudovito. Ta žena je morda res najrevnejša med vami, a še vedno ima nekaj za ponudit.

Daje mi najboljši del sebe, a hkrati tudi prejema. Ali mislite, da sem posvetila svoje življenje, da bi vam pomagala, brez da bi kaj prejela v zameno? Nihče, niti največji svetnik ne zmore vlivati svoje ljubezni med ljudi, brez da bi mu od časa do časa nekdo prinesel vode in napolnil njegov vodnjak.«

Če boš vedno trošil za druge ljudi, brez da bi štel, ali misliš da bodo spoštovali tvoje fizično in duhovno zdravje? Začni pri spoštovanju do sebe in odkril boš, da te drugi spoštujejo še bolj. Sledi primeru sestre DaVilla, sprejmi zahvalo, potem, ko si pomagal drugim.

Nujno je, da od časa do časa obnoviš svojo energijo, da boš zmogel dati od sebe največ in najboljše. Nikoli ne boš dal vsega od sebe, če ne boš upošteval preprostega nasveta: Ne moreš le dvigovati denarja z bančnega računa, brez da bi kdaj tudi kaj položil.
»Sprejemati moramo v istem duhu, kakor dajemo.«

Chavlier de Mere