Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
sobota, 27. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Anonymous
Nekega dne je vžigalica rekla sveči. „Dobila sem nalogo, da te prižgem.“ “O, ne”, se je ustrašila sveča, “samo tega ne stori. Ko bom gorela, bodo moji dnevi šteti. Nobeden ne bo mogel več opazovati moje lepote.” Vžigalica je vprašala: “Ampak, a želiš ostati celo življenje hladna in trda, brez da bi zaživela.?”
Ampak, ko goriš to boli in ti jemlje moči”, je negotovo in polna strahu zašepetala sveča. “To je res”, je odvrnila vžigalica. „Ampak, saj to je skrivnost našega poslanstva: „Mi smo Luč. Jaz lahko le malo storim: Če te ne prižgem, zamudim smisel svojega življenja. Na svetu sem, da zanetim ogenj.
sobota, 27. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Tudi mi odrasli, tako, kot otroci, prerastemo svoje igrače.
***
To, kar nam je danes najpomembnejše v našem življenju, nam bo že jutri povsem pristranskega pomena.
***
Sanje so balzam za dušo.
***
Človek v razvitem svetu že danes troši več dobrin, kot je v naravi obnovljivih virov. Bomo pustili kaj tudi za vnuke, pravnuke?
***
Nadvse sem vesela tistih otrok, ki me ob srečanju še znajo pozdraviti na stopnišču.
***
Poznamo blišč in bedo razvitega sveta in vlogo posameznika v njem, a kljub temu, kakor vznemirjena čreda v savani, nezavedno drvimo namišljeni sreči nasproti.
***
petek, 26. oktober 2007 @ 22:58 CEST
Uporabnik: Sonce
Železni traverzi in beton cest,
ki peljejo v prazno dirko,
ME NE NAPOLNIJO.
Hrupne zabave in luksuz izložb,
NE ZADOVOLJIJO SRČIKE MOJEGA SRCA,
NE POTEŠIJO MOJEGA BISTVA,
niti dotaknejo se ga ne.
Življenje, katerega cilj je borba za prestiž,
ME PEHA V POVRŠNOST NEUSTVARJALNOSTI.
Kje so moje korenine v tem svetu?
NE NAJDEM JIH V BETONU!
Razriti moram beton in iti - GLOBLJE.
POD POVRŠJE. POD POVRŠNOST.
Sporočilo 34 knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc
petek, 26. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Devi
Filozof, mistik in nevihta
Strela ne razsvetljuje tvoje poti, ne služi ti kot svetilka v roki; samo za hip razsvetli, razjasni pot pred teboj. Toda ta en sam namig je dragocen; zdaj so tvoje noge zanesljive, tvoja volja je močna, tvoja odločitev, da dosežeš svoj cilj je okrepljena. Videl si pot in veš da je tam in da ne tavaš brezizhodno. En sam trenutek svetlobe in zagledaš pot pred seboj, po kateri moraš potovati in tempelj, ki je cilj tvojega potovanja.
Slišal sem zgodbo o dveh popotnikih, izgubljenih v gozdu v neki zelo temni noči. Bil je hudo nevaren gozd, poln divjih živali, zelo gost in vsenaokrog njiju je bila črna tema. Eden od popotnikov je bil filozof, drugi je bil mistik.
Nenadoma se je razbesnela nevihta, trčila sta oblaka in strele so švigale naokoli. Filozof je pogledal v nebo, mistik je pogledal na pot. V trenutku ko je udarila strela, je zagledal pot pred seboj, razsvetljeno. Filozof je gledal strelo, se začel spraševati, »Kaj se dogaja?« in pot zgrešil.
sreda, 24. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Anonymous
Pred davnimi, davnimi časi je obstajal otok na katerem so živela vsa človeška čustva: Dobra volja, Žalost, Modrost, in med njimi je bila tudi Ljubezen. Nekega dne je bilo čustvom povedano, da bodo mogla otok zapustiti, ker se bo potopil. Čustva so pripravila ladje in otok zapustila.
Le ljubezen je želela počakati do zadnjega trenutka. Preden je otok potonil, je ljubezen prosila za pomoč.
Bogastvo se je z bleščečo se ladjo pripeljalo mimo Ljubezni. Vprašala je: „Bogastvo, a me lahko vzameš s seboj?“ Ne, ne morem. Na ladji imam polno zlata in srebra. Nimam prostora še zate.“
torek, 23. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Anonymous
K Sokratu je nekega dne prišel moški. Rekel je: „Sokrat, nekaj ti moram povedati o tvojem prijatelju.“
„Počakaj“, je menil Sokrat. „Si to, kar si mi hotel povedati, že presejel skozi tri sita?”
“Kakšna sita”, je odvrnil moški.
“Prvo sito je sito resnice. Je vse, kar si mi želel povedati o mojem prijatelju res?”, ga je vprašal filozof.
“Ne vem”, je povedal mož, “tudi jaz sem to slišal od drugih.”
torek, 23. oktober 2007 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Devi
Nora modrost Frančiška Asiškega
Srce ima svoje razloge, ki jih um ne more razumeti. Srce ima svojo dimezijo obstoja, umu popolnoma temno. Srce je višje in globlje od uma, onkraj njegovega dosega. Videti je noro. Ljubezen je vedno videti nora, saj ljubezen ni 'uporabna'. Um je uporabnik. Vse uporabi za nekaj drugega – to je pomen 'uporabnika'. Um je namenski, orientiran na cilj; vse obrne v pomen – in ljubezen ne more biti obrnjena v pomen, to je problem. Ljubezen je cilj sami sebi.
Norci nosijo v sebi vedno tankočutno modrost, in modeci vedno delujejo kot norci. V starih časih so imeli vsi vladarji na svojem dvoru vsaj enega norca. Imeli so mnogo modrecev, svetovalcev, ministrov in državnikov, toda vedno tudi enega norca.
ponedeljek, 22. oktober 2007 @ 09:14 CEST
Uporabnik: Sonce
Stvarnik pravi ČLOVEKU:
"Vse tvoje poti življenja so tudi moje.
Skupaj s tabo jih vsak dan ustvarjam zate.
Nikoli nisi zašel, me pozabil, človek.
Vekomaj si z Menoj.
MORDA SI MI TEDAJ,
KO MISLIŠ, DA NISI Z MANO,
ŠE NAJBLIŽJE."
Sporočilo 29 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc
ponedeljek, 22. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Anonymous
Fantek je vprašal svojo mamo: „Zakaj jočeš?“ „Ker sem ženska,“ mu je povedala mama. „Tega ne razumem,“ je odvrnil. Mama ga je samo objela in rekla: “In tega ne boš nikoli razumel.” Pozneje je fantek vprašal očeta:” Zakaj mama joče brez razloga?”
“Vse ženske to počnejo brez razloga,” je bilo vse, kar je lahko povedal oče. Fantek je zrasel v moža in se še naprej spraševal, zakaj ženske jočejo. Navsezadnje je poklical najvišje bitje, in ko je najvišje bitje dvignilo telefon, je vprašal: “Najvišje bitje, zakaj ženske tako pogosto jočejo?”
sobota, 20. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Devi
Meerin tempeljski ples
Predanost je pot združenja in stapljanja z obstojem. Ni romanje; je preprosto izgubljanje omejitev, ki nas ločujejo od eksistence – je ljubezenska zveza. Ljubezen je združenje s posameznikom, globoka intimnost dveh src – tako globoka, da dve srci plešeta v isti harmoniji. Čeprav sta srci dve, je harmonija ena, glasba ena, ples en sam.
Kar je ljubezen med posamezniki, je predanost med posameznikom in eksistenco. Pleše v valovih oceana, pleše v na soncu plesočih drevesih, pleše z zvezdami. Njeno srce se odziva na vonj cvetlice, na pesem ptice, na tišino noči.
sobota, 20. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Pripeljite bolniku v posteljo obzorje, odtenke mlečnih božjih zob.
*
Bolnik potrebuje lekarno na štirih kolesih in razgled na vse strani neba.
*
Vsa zdravila so kodirana v zrnu granatnega jabolka, drugega specialističnega vedenja o kemiji in pilulah v začetku ni bilo.
*
Verujoči v znanost pilul ne jedo graha in korenčka.
*
Recepti za zdravila so čarovnija, ki je potegnjena iz klobuka neznanja o kemiji in človeškem telesu.
*
petek, 19. oktober 2007 @ 23:54 CEST
Uporabnik: Sonce
Ljubezen nas uči,
da je pomembno biti.
Uči nas skozi "Univerzo življenja",
ko skozi padce in vzpone luščimo lupine
samozagledanosti in spoznavamo vrednost
majhnih stvari, iz katerih je sestavljen svet.
UČI NAS SKOZI LJUDI, KI IMAJO ODPRTA IN TOPLA SRCA,
PA GLOBOKE KORENINE; IN NIČ NE VEDO O TEM, KAJ JE DUHOVNOST ...
Sporočilo 27 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc
petek, 19. oktober 2007 @ 16:14 CEST
Uporabnik: Sonce
Če ljubim ...,
se ne sprašujem, ali me drugi ljubi. Samo Ljubim.
TEDAJ JE LJUBEZEN MOJA RADOST.
Če dajem, se ne sprašujem, ali sem dobra,
in če mi bodo drugi povrnili dobroto.
TEDAJ JE DAJANJE MOJE VESELJE.
Nihče mi ne more ničesar vzeti, če resnično ljubim in dajem.
ČE SEM V LJUBEZNI IN DAJANJU, ME NE MORE ZMANJKATI.
KAJTI - ČE LJUBIM, LJUBEZEN OBČUTIM KOT SEBE.
Sporočilo 25 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc
petek, 19. oktober 2007 @ 16:11 CEST
Uporabnik: Sonce
Časa ni in prostora ni. Ker vse le je.
JE SAMO ZATO, DA JE.
Da se daje, da vznika in ugaša.
Da diha s sabo in z mano ter s tabo, z vsemi in z vsem.
Da živi in doživlja bivanje v TOKU BOŽANSKEGA REDA IN NJEGOVEGA ŽIVLJENJA ...
Sporočilo 25 iz knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc
četrtek, 18. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Po dolgem času sta se srečali prijateljici, ki sta ohranili stike le še z vedno redkejšimi pismi, kasneje pa prek elektronskega dopisovanja… Na to srečanje sta se zelo dolgo pripravljali, ker je vedno kaj prišlo vmes, ko sta določili morebiten termin. Tokrat pa jima je bilo srečanje usojeno…
Nista veliko govorili o obrobnih stvareh, katere ju nikoli niso posebno zanimale, ampak sta kaj kmalu zapustili plitvine in se prepustili globinam…
»Ne bom ti več pripovedovala, kaj sem napisala, da ne bo iz povedanega preveč izstopala moja samovšečnost…, se je Mojca opravičevala prijateljici, kateri je sicer priznala vse…
ponedeljek, 15. oktober 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Nekoč je živel par z 12 let starim fantom in oslom.
Odločili so se, da bodo potovali, delali in spoznali svet. Tako so odpotovali vsi trije z oslom. Prišli so v prvo vas in ljudje so komentirali: "Poglejte tistega fanta, sploh ni lepo vzgojen…on sedi lepo na oslu, njegovi ubogi starši, že ostareli, pa ga porivajo."
Žena reče možu: "Ne bomo dovolili, da ljudje grdo govorijo o najinem otroku." Mož je posadil otroka na tla in se sam povzpel na osla.
Ko so prispeli v drugo vas, so ljudje mrmrali: "Poglejte, sram naj bo tipa…pusti, da otrok in uboga žena porivata osla, med tem, ko je on v sedlu".