Samurajev ponos

Nebesa in pekel nista geografska, sta psihološka, sta tvoja psiho-logika. Nebesa in pekel nista konec tvojega življenja, sta tukaj in zdaj. Vsak trenutek se odpirajo vrata, vsak trenutek si razpet med nebesi in peklom. Je vprašanje trenutka-za-trenutkom, pereče; v enem samem trenutku se lahko premakneš iz pekla v nebesa, iz nebes v pekel.

Pekel in nebesa so v tebi. In vrata do njiju so si blizu: z desno lahko odpreš ena, z levico lahko odpreš druga. Samo s spremembo v tvojem umu, je tvoje bitje transformirano – iz nebes v pekel ali iz pekla v nebesa. Kadarkoli deluješ nezavedno, brez zavesti, si v peklu; kadarkoli si zavesten, kadarkoli ravnaš s polnim zavedanjem, si v nebesih.

Ljubezen je govoreča skrinjica, polna čudežnih barv in zvokov.
*
Vstopi v kapelo mistike in nauči se brati v jeziku zemlje, nauči se sanjati v jeziku neba in smej se z obrazom rože.
*
Vsrkaj duhovno stanje tišine.
*
Oglej si veliki ogenj sonca in nevidno žarečo lavo pod nogami in spoznal boš mesto, kamor spadaš.
*
Predaj se sončnemu toku v oblačilu vode.
*

Parabola o kmetu in pšenici

Trpljenje pomeni samo to, da stvari ne ustrezajo tvojim željam – in stvari nikoli ne ustrezajo tvojim željam, ne morejo. Stvari se preprosto obnašajo v skladu s svojo naravo. Lao Ce je imenoval to naravo Tao. Buda je rekel tej naravi Dharma. Mahavir je definiral religijo kot 'naravo stvari'. Nič se ne da narditi. Ogenj je vroč in voda je mrzla.

Moder človek je tisti, ki je sproščen z naravo stvari, ki sledi naravi stvari. In ko slediš naravi stvari, ne pade nobena senca. Ni trpljenja. Celo žalost je tedaj svetla, celo žalost ima takrat svojo lepoto. Ni, da žalost ne bi prišla – prišla bo, toda ne bo tvoj sovražnik. Spoprijateljil se boš z njo, saj boš videl, da je potrebna. Videl boš njeno milino in sposoben boš videti, zakaj je tam in zakaj je potrebna.

Odločaj se na lastno pobudo višjega jaza in ne na poslušnost.
*
Mati razuma pravi, da je njen resnični dom v srcu.
*
Kdor je resnično močan, pozna vsakega v družini in ne uveljavlja zahtev, ki so le po njegovi lastni meri.
*
Ko tvoji zaloputnejo vrata za sabo, pozabi, spomni se na veter, ki je nič koliko krat potegnil skozi.
*
Kdor se usposablja v razvoju, se usposablja zase in ne za učitelja.
*
Edino sodišče, na katerem se vse sodbe neizprosno izpeljejo, je življenje.
*

Navadna igla bo v redu...

Noben človek ni otok, vsi smo del široke celine. Tu je raznolikost, toda ta nas ne razdvaja. Raznolikost življenje bogati – del nas je v Himalaji, del nas je v zvezdah, del nas je v cvetlicah. Del nas je v krilih ptice, del nas je v zelenju dreves. Razširjeni, razkropljeni smo čez vse. Doživeti resničnost bo preobrazilo naš odnos do življenja, preobrazilo naše celotno bitje.

O življenju velikega sufističnega mistika Farida je bilo zapisano, da ga je nekega dne obiskal sam kralj. Prinesel mu je darilo, čudovit kos škarij, zlatih, posutih z diamanti – zelo dragocene, zelo redke. Dotaknil se je Faridovih stopal in mu ponudil škarje; Farid jih je vzel, jih pogledal, jih vrnil kralju in rekel: »Gospod, zahvaljujem se ti za darilo, ki si ga prinesel. Čudovito je, toda dejansko neuporabno zame. Bolje bi bilo, če bi mi naslednjič prinesel iglo. Škarij ne potrebujem, iglo pa bi.«

Žena je prišla iz hiše in videla tri stare može z dolgimi sivimi bradami sedeti na njenem dvorišču. Ni jih prepoznala. Rekla je: "Mislim, da vas ne poznam, vendar morate biti lačni. Vstopite prosim in kaj pojejte." "Je mož doma?", so vprašali. "Ne", je odgovorila. "Je zunaj."

"Potem ne moremo vstopiti", so odgovorili. Zvečer, ko je mož prišel domov, mu je povedala, kaj se je zgodilo."Pojdi, povej jim, da sem doma in jih povabi noter!" Žena je res šla in može povabila, naj vstopijo. "Ne moremo vstopiti v hišo skupaj," so odgovorili.

Iskanje Božje hiše

Zberi ves pogum in skoči. Še vedno boš obstajal, toda na tako nov način, da ga ne boš mogel povezati s starim. Popolnoma druga pot. Stara je bila tako ozka, tako majhna, tako nepomembna, in nova je tako prostrana. Iz male rosne kaplje postaneš oceanska.

A še rosna kaplja, preden zdrsne z lotosa, zatrepeta za trenutek, se poskuša obdržati še malo dlje, saj vidi ocean... enkrat ko bo padla z lotosovega lista bo izginila. Ja, na nek način je ne bo več, kot rosna kaplja bo izginila. Toda to ni izguba. Ocean bo. Toda vsi oceani so omejeni. Le ocean eksistence je neomejen.

Dokončen in neizrazljiv

Stanje ne-uma je stanje božanskosti. Bog ni misel, temveč izkušnja ne-razmišljanja. Ni prisotnost v umu; je eksplozija, ko je um ne-prisoten. Ni objekt, ki bi ga lahko videl, je sama sposobnost gledanja. Ni viden, temveč videc. Ni kot oblaki, ki so se zbrali na nebu, temveč nebo, ko na njem ni oblakov. Je zgolj nebo.

Ko zavest ne gre navzven k objektu, ko ni tam ničesar kar bi videl, nič na kar bi mislil, ko je vsenaokrog le praznina, padeš vase. Nikamor več ni za iti – človek počiva v svojem viru, in ta vir je bog.

Naj bodo tvoja dejanja živa, spontana. Naj tvoja zavestnost določi način tvojega življenja, tvoj življenjski stil. Nikomur ne dovoli odločati namesto tebe. To je greh, dovoliti komurkoli drugemu odločati za tebe.

Zakaj je greh? – ker nikoli ne boš prisoten v odločitvi. Ostala bo fikcija, hinavščina bo. Nikogar ne sprašuj, kako naj moliš. Naj trenutek odloči, naj bo trenutek odločilen in resnica trenutka naj bo tvoja molitev. In enkrat, ko dovoliš da te prevzame resnica trenutka, boš začel rasti in spoznal boš neverjetno lepoto molitve. Stopil boš na pot.

Znana zgodba govori o Mojzesu, ki je na poti skozi gozd videl moža v molitvi. Mož je izrekal takšne absurdne stvari, da se je Mojzes moral ustaviti. To, kar je človek govoril, je bilo tako običajno, je bila skrunitev.

• Dva človeka, da, dva večna prijatelja, ves čas dajeta, nič ne jemljeta. Za to ni primerjave, ob tem se vse v naravi ustavi in zapoje. (Elizabeth Jennings)

• Prijateljstvo! Skrivnostni cement duše! Sladkost življenja! (Robert Blair)

• Prijateljstvo je drevo, ki ponuja zavetje. (Samuel Taylor Coleridge)

• Plamen izžareva toplino in svetlobo tako kot prijatelj. Ko ga zagledam, občutim globoko v sebi radost, kot utrujeni popotnik, ki je končno našel pravo pot. (G. Laenen)

Zakaj Buda čaka na nebeških vratih

Karkoli delaš, delaj z globoko pozornostjo; tedaj bodo tudi male stvari postale svete. Tedaj bo celo kuhanje in čiščenje postalo sveto; bo postalo čaščenje. Ni vprašanje tega, kar delaš, je vprašanje tega, kako delaš. Lahko čistiš tla kot robot, mehanična stvar; moraš jih pomiti, torej jih pomivaš – toda spregledal si nekaj čudovitega. Čiščenje tal bi lahko bilo veliko doživetje – in zamudil si ga; tla so čista, toda nekaj, kar bi se lahko zgodilo v tebi, se ni zgodilo. Če bi bil zavesten, pozoren, bi se globoko čiščenje zgodilo ne le tlom temveč tudi tebi.

Čisti tla s polno zavestjo, z žarom zavesti. Delaj ali sedi ali hodi, toda ena stvar naj bo neprekinjena; naj bo več in več trenutkov tvojega življenja ožarjenih z zavestjo. Naj plamen zavesti gori v vsakem trenutku, v vsaki dejavnosti. Nakopičena posledica tega je, kar pomeni razsvetljenje. Nakopičen efekt vseh teh trenutkov, vseh teh malih plamenov skupaj, postane velik vir luči.

Obstajajo srečanja, ki se morajo zgoditi.
Gre za srečanje dveh ljudi,
katerih duši vibrirata v harmoniji.

Srečanja na ravni duše z nas odkrivajo
premnoge tančice, ki nam preprečujejo
uvid v našo pravo resničnost.

TAKŠNA SREČANJA
PREMAKNEJO V NAS
CELE SVETOVE.

Sporočilo 50  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Ko vam postanejo stvari čisto jasne,
postanete nadvse brezskrbni, kajti spoznate
vso preprostost življenja, takšnega, kot je ...

KO VAM POSTANE ČISTO JASNO -
NENADOMA SPOZNATE,
DA JE NAMEN ŽIVLJENJA - ŽIVLJENJE,
PRELIVAJOČE SE V VSEH ODTENKIH.

Sporočilo 49  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Vaših nalog ni nikoli konca.
Vedno se vam bodo odpirale nove poti,
razgrinjajoče se v vašem življenju -
bodisi kot nova znanstva, delo, študij,
potovanja, selitve ...

ODLOČAJTE SE SAMO ZA TISTO,
KAR VAS RESNIČNO VESELI.

Sporočilo 48  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel  
Narisala: Saša Kelc

Mačeha v kraljevem vrtu

Ne moreš izboljšati samega sebe. Ne pravim, da se izboljšanje ne more zgoditi - zapomni si – toda ti sam ne moreš izboljšati samega sebe. Šele ko se nehaš izboljševati, te izboljša življenje. Šele v tem počitku, v tem sprejemanju, te življenje poboža, začne življenje teči skozi tebe. Nihče drug še nikoli ni bil kot ti in nihče drug nikoli več ne bo kot si ti; si enostavno unikaten, neprimerljiv.

Sprejmi to dejstvo, ljubi in praznuj ga – in v tem velikem praznovanju boš začel videti tudi unikatnost drugih, neprimerljivo lepoto drugih.

Vsako bitje ima svoj namen in smisel.
Ni mu ga treba šele najti,
ni treba razpravljati o njem.

BITI JE TREBA.

Sporočilo 47  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel
Narisala: Saša Kelc

Harmonija zunaj in znotraj

Živimo kot da smo otoki in to je vir vse naše bridkosti. Stoletja se človek trudi živeti neodvisno od eksistence – a že po sami naravi stvari to ni možno. Človek ne more biti niti odvisen, niti neodvisen. Eksistenca je stanje soodvisnosti: vse je odvisno od vsega drugega. Nobene hierarhije ni, nihče ni nižji, nihče ni višji. Eksistenca je sobivanje, večno ljubezensko razmerje.

Toda ideja, da mora biti človek višji, superiornejši, poseben, ustvarja težave. Človek bi moral izginiti, človek bi se moral razpustiti v celotnost vsega. Kajti šele ko odvržemo vse omejitve, se zgodi sobivanje in to sobivanje je sveto. Biti eno z vsem je vse. To je najgloblje jedro religioznosti.

Ne vzemite vseh bolečin zares.
Morda so le del vaše poti.

BISTVO JE VČASIH ZAPRTO
POD NAJTEŽJIMI SKALAMI,
KI JIH JE POTREBNO PREMAKNITI.
IN TO BOLI.

Sporočilo 46  knjige Pot k zavedanju, Elene Danel 
Narisala: Saša Kelc

Pesem, ki si jo včeraj napisal, je kakor allegro andante za moje srce, je kakor kakšna sinestezija. Položila sem jo na posebno mesto v duši. Ta psihološki pojav je zmogel zaznati in razumeti samo pesnik Baudelaire.

Saj veš, da videti zvoke pesmi zmorejo samo posebni ljudje, ki jih evocirajo posebna vzvišena ljubezenska čustva. Koliko slikovitosti je zmogla tvoja domišljija, da si najina čustva umestil v tako čudovit pesniški okvir. Ustvaril si dva spomina dogajanja. Enega na pasu doživeto – spomin, drugega na pasu hrepenenje iz spomina.