|  Volilni golaž je najdražje plačana jed.
*
Politiki sledijo modi. Zamenjajo kravato.
*
Biti danes politik, pomeni biti lep in lepo oblečen.
*
Politiki so kolaboranti brezvestnega režima, kjer so dobrine nepravično razdeljene.
*
Politik se iz rablja vedno spremeni v žrtev.
*
Politika je rabelj upokojencem brez kute.
*
Politik se vedno loti tistih, ki so mu pomagali priti na oblast.
*
Politiki eden drugemu pomagajo izgubiti oblast z odkrivanjem napak.
*
Ni vzdržal etikete politik in je začel pisati knjige.
*
Memoare so izgubili, ostala je Hobotnica.
*
Politična scena – razburljiva prihodnost.
*
Stari politiki imajo sklenjeno pogodbo o dosmrtnem užitku z volivci.
*
Kot sužnji delajo zanje, da se gostijo.
*
Politiki so najboljše plačani kaznjenci, ko jih ljudstvo odslovi.
*
Politik je priklopljen na detonator svojih lastnih ambicij, karierizma in iluzij.
*
Za močan Eur gre zasluga evropskim poslancem, za neevropske plače pa domačim.
*
Ne veš, ali novinarji z vprašanji politike mučijo ali jim podtikajo.
*
Kratkovidnost je lastnost politikov.
*
Častihlepje in osvajanje volivcev sta glavni lastnosti politikov.
*
Politika ima ribjo glavo.
*
Za vse nalezljive bolezni si kupite vinjete, da boste lahko prišli do infekcijske klinike.
*
Vinjete bodo lepili tudi na stekleničke z zdravili na plačilni listi.
*
Politikom ne delajo veselja drobne vijolice, temveč modni saloni
in fitnesi.
*
Kako lepo bi bilo, če bi poslanec s čopom, hodil v parlament v narodni noši.
*
Tako kot so stari modreci sledili zvezdam, sledijo danes politiki direktivam.
*
Politika je zdravstveni problem naroda.
*
Morje pljuska v jahte, kot da bi jih hotelo oprati.
*
Regionalizem – kmalu bo več nasmejanih obrazov politikov na funkcijah, kot pa obupanih obrazov državljanov.
*
Mati politika leži zleknjena na hrbtu in mladiči jo sesajo, da zrastejo.
www.tatjana-malec.si
|
NE ZAMUDITE
O politiki in politikih ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 28. marec 2008 @ 09:46 CET
Narod se žal, ne zaveda kakšno tveganje pomeni današnja »demokracija«, v imenu katere se vršijo raznovrstne družbene spremembe in oblikujejo odnosi, ki predstavljajo tekmovanje, nezdravo konkurenco in revaliteto, dokler večina ne občuti posledic dejanj manjšine na svoji koži. Posledice polpretekle politike so pokazale danes tudi svoj nečloveški obraz. O politiki in politikih vse najboljše, dokler se ne gredo slepilo in pravorečje pravšnjosti in se politika ne spremeni v dinastične elite (beri tajkune), ki nimajo kaj ponuditi narodu, razen svojih lastnih interesov.
Tako kot se je v preteklosti izrodila ideja o socializmu, se je izrodila tudi ideja o demokraciji, kot jo mnogi razumemo. Danes je v modi govorjenje o uresničevanju idealov Evrope, vendar ti ideali se utapljajo v ledeni vodi egoističnega računa posameznikov, ki so si pridobili moč s prisvajanjem kapitala na nepošten način, brez lastnega dela in truda.
Temeljni problem današnje družbe je prerazporeditev kapitala.
Osebno dostojanstvo se je razkrojilo v menjalno enoto, na mesto neštetih obljubljenih in pošteno pridobljenih svoboščin z osamosvojitvijo, je despotska manjšina postavila eno samo brezvestno svobodo trgovine, iz katere so zrasli monopoli in oligarhije novodobnih bogatinov. Kapital je koncentriran v rokah asocialnih individumov, zato lahko pričakujemo le, da bo javna oblast izgubila svoj politični vpliv in bo prenehala biti politična v imenu volivcev, temveč bo resnični vpliv imel le kapital in le-ta krojil narodu usodo in oblikoval politiko, ki bo služila gospodarjem tega kapitala. Ta nevarnost nam nesporno preti!
Strankarstvo si predstavljamo skrajno poenostavljeno. Izstopajo fanatiki oblasti, ki s svojo očitno demagogijo obljubljajo svojo vsemogočnost pri uresničevanju vrednot za narodov blagor. Treba je vedno pogledati kateri gospodarji stojijo za njimi in jim pogledati globoko v oči pa tudi v žepe. Kdo stoji za navidezno levimi strankami (LDS, Zares – iz iste provenience kot LDS, itd., saj naštevanje res ni potrebno). Vprašanje je, katera politika se je zmožna uskladiti z dostojanstvom posameznika in vrednotami družinskega življenja.
Treba se je zavedati dejstva, da večina opozicijskih strank danes teži k uvajanju državne vsemogočnosti na temelju prehoda nekdanje državne oziroma družbene lastnine v zasebne roke, saj so storili vse, da se je to zgodilo in nastavili svoj pisker. Kapital se je pretakal in pretakal skozi slamnata podjetja na zasebne račune.
Vprašanje je ali je mogoče še najti moč v ljudstvu za vladanje in oblikovanje politike. Če je do takega stanja prišlo, je vzrok tudi v polosveščenosti volivcev, ki niso od svojih izvoljenih politikov nikoli zahtevati odgovora na vprašanje, kaj počnejo s skupnim hlebcem kruha in komu se reže. Vse drugo je demagogija. Dandanašnji sindikalizem, ki se pogaja z nepoštenimi lastniki, kako na debelo bo namazan kos kruha z maslom in marmelado delavcu, je zares klavrna reč. Le kje so bili, ko se je hlebec kruha rezal in delil? Očitno je bilo iskanje in vzpostavljanje privilegijev ter izumljanje inovacij za delitev kapitala oziroma njegov prihod v zasebne roke za vse, ki so imeli vpliv »ali škarje in platno v svojih rokah« pomembnejše opravilo, kot pa vzpostavljanje družbene in socialne pravičnosti ter državne javne blaginje. Najbolj žalostno pa je, da ti novodobni bogatini niso sposobni menegerji, da bi ustvarjali nova delovna mesta in uspešno vodili podjetja, temveč da so mnogi med njimi le klavrne glinaste figure, ki se igrajo z usodami ljudi, ki so ta podjetja v preteklosti ustvarili. Volivci se očitno niso sposobni povzpeti dlje od sindikalne zavesti, ki gre na ulice in prosjači za rezino kruha v rdečih telovnikih.
SD ni bila nič kaj preveč bojevita pri vzpostavljanju neoliberalistične nepravičnosti in prav ta stranka naj bi imela kar precejšnjo podporo v »delavskem razredu«, kljub temu, da je vidno opešala med pogajanji in kompromisi, da bi ostala dopadljiva. Bila je tudi partnerica koalicije, ki je vodila prerazporeditev kapitala.
Zavedati se moramo, da prehajamo v nov birokratsko-tehnokratski tip družbe, kjer bo oblikoval politiko kapital. Vprašanje je ali bomo zaradi neomejene moči kapitala, ki bo prihajala iz leta v leto bolj do izraza, uspeli vzpostaviti socialno in pravno državo, kakršno smo ob osamosvojitvi sanjali.
Iz novega, ki nam ni uspelo, se vračamo na staro, s katerim nismo bili zadovoljni. Sovražno antitajkunsko delovanje se je šele začelo. Pravica do mišljenja omogoča, da o pravih vzrokih stanja imamo tudi drugačno mišljenje.
Lep pozdrav
Tatjana
O politiki in politikih ...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 29. marec 2008 @ 00:36 CET
tematika je takšna, da bi bil zaželen tudi kakšen tvoj komentar. Problem je v tem, da Slovenija ne more rešiti vprašanja koliko naj dobijo lačna usta in koliko naj dobijo sita usta. Ustvarja se nov lik aktivnega slovenstva, ki si polni žepe in te ima v "ksiht" za norca n. pr. ko mlada gospa milo dopoveduje materi, ki nima otrokom kaj dati za večerjo, kako je garala in se mučila z delnicami, da je obogatela. Preračunljiva cenena politika za reveže, ki nimajo za jogurt, kruh, sir, marmelado, jajca, čistila in za plačilo položnic.
Banketi in bakanalije s čevapčiči komunističnih bogov so bili prava sirotinja proti tem tajkunašem. Ideja o socialni in pravni državi je bila odlična, samo funkcionira ne. Slepci se dotikajo bljižnic kako priti do konca meseca in če najdejo konopec, da ga doštukajo do 1. v mesecu se srečni. Nekateri hodijo okrog bolj z izlitimi in udrtimi očmi in gledajo lepoto pometačev lažnih čustev pod preprogo, ki zadihano razveteljujejo in vabijo volivce v svoje mreže.
Sem mislila, da so aforizmi preostri, vendar ko sem se spomnila na neke TV prizore, sem si rekla, saj so drugi veliko bolj nesramni s svojo demagogijo, kot so moji aforizmi. Če so ti res všeč, sem zadovoljna. Ker ne moremo drugače izraziti svojega nesoglasja z izprevrženostjo, pa pišemo aforizme in včasih tudi angažirano poezijo. Največ se jih pa gre "kulturni molk"!
LP Tatjana