NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ogledalo   
    sreda, 5. marec 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    »Doktor Papaderos, kaj je smisel življenja?«

    Sledil je običajen smeh in študentje so se premaknili, da bi šli. Papaderos je dvignil roko, umiril razred in dolgo gledal vame. Z očmi je spraševal, ali mislim resno, in iz mojih oči razbral, da je tako.

    »Odgovoril bom na vaše vprašanje.«

    Iz žepa je potegnil listnico, pobrskal po usnjenih predelkih in izvlekel zelo majhno okroglo ogledalce, veliko toliko kot večji kovanec.

    Povedal je približno takole:
    »Med vojno, ko sem bil majhen, smo bili zelo revni in smo živeli v odmaknjeni vasi. Nekega dne sem na cesti našel razbite kose zrcala. Na tistem mestu so uničili nemško motorno kolo. Hotel sem najti vse kose in jih sestaviti, vendar mi ni uspelo, zato sem obdržal samo največji kos.

    S kamnom sem ga tako zbrusil, da je postal okrogel. Začel sem se igrati z njim kot z igračo in očaran sem bil nad tem, da sem lahko odbijal svetlobo v temne kotičke, kamor ni nikoli seglo sonce – v globoke jame in razpoke in temne omare. Pošiljanje svetlobe v najbolj nedostopne kotičke, kar sem jih mogel najti, mi je postalo igra.

    Zrcalce sem obdržal in med odraščanjem sem v trenutkih brezdelja še vedno segal po njem ter nadaljeval z izzivom, ki ga je nudila igra. Ko sem postal mož, je v meni zraslo spoznanje, da ne gre samo za otroško igro, ampak za prispodobo tistega, kar naj bi naredil s svojim življenjem. Toda svetloba – resnica, razumevanje, znanje – je prisotna in bo posvetila v mnoge temne kotičke, če jo le usmerim tja.

    Sem samo delček ogledala, njegove celotne zgradbe in oblike pa ne poznam. Vseeno pa s tem, kar imam, usmerjam svetlobo v temne kotičke tega sveta, v temne kotičke v človeških srcih in pri nekaterih ljudeh nekatere stvari spremenim. Morda bodo drugi videli in delali prav tako. Za to si prizadevam. To je smisel mojega življenja.«

    (Vir: Robert Fulghum, prispevek iz Kurja juhica za najstniško dušo)

    Danijela Premzl

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ogledalo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,63 seconds