Evropska komisija je včeraj objavila Kažipot za energijo [1], ki z analizo različnih energetskih scenarijev za naslednjih 40 let ugotavlja, da Evropa lahko zadovolji svoje energetske potrebe brez premoga in jedrske energije. Namen kažipota za energijo EU je postaviti osnove za prihodnje investicije in politike v energetiki.

Evropska komisija je analizirala pet scenarijev (plus scenarij brez ukrepanja), ki temeljijo na marčevskem Kažipotu za prehod v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in predpostavljajo 85 % zmanjšanje izpustov v energetskem sektorju do leta 2050.

Bliža se božično novoletni čas. Čas, ko bodo mnogi praznovali rojstni dan Jezusa iz Nazareta in pričetek novega leta. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da se ravno okrog Božiča in Novega leta trpljenje mnogih živali bliskovito poveča zaradi prazničnega klanja. V ta nam smo posvetili teh nekaj strani v upanju, da bomo v Sloveniji spremenili način praznovanja in tako prekinili to napačno in kruto tradicijo. 

Mnogi zgodovinski viri jasno govorijo in kažejo, da je Jezus ni dopuščal mučenja, izkoriščanja in ubijanja živali za prehrano. Njegovo stališče je bilo jasno, živel je in učil, da so tudi živali Božje stvaritve, ki čutijo, občutijo, ki se veselijo življenja in niso tukaj za to, da bi jim človek povzročal trpljenje in jih izkoriščal, ali celo ubijal in jedel. Zato si upravičeno zastavimo vprašanje: Ali bi se Jezus strinjal s tako krvavim praznovanjem ali bi takšno praznovanje rojstnega dne odklonil?

Greenpeace in Facebook sta danes napovedala sodelovanje na področju čiste energije. V skupnem sodelovanju se je Facebook zavezal k spodbujanju obnovljivih virov energije, pozivanju gospodarskih družb k proizvodnji obnovljivih virov ter razvoju programov, ki bodo uporabnikom Facebooka omogočali varčevanje z energijo ter prispevanje k usmeritvi na čisto energijo v svojih lokalnih okoljih (1).

S to zavezo se končuje dvoletna globalna kampanja “Unfriend Coal” (2). Greenpeace je s podporo 700,000 spletnih aktivistov dosegel, da bo Facebook v svojih podatkovnih centrih energijo, pridobljeno iz premoga, nadomesti s čisto energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Podjetje si bo tako prizadevalo za večjo energetsko učinkovitost in hkrati spodbujalo ostala računalniška podjetja, naj za potrebe svojega dela uporablja čisto, obnovljivo energijo.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da se je Kaunas varčno mesto v Litvi odločilo, da ne bo kupilo tradicionalnega božičnega drevesa, ki ga bo po novem letu zavrglo, temveč ga bodo sestavili kar iz odpadnih plastenk. Umetnica Jolanta Šmidtiene je pomagala pri okraševanju skoraj brez sredstev.

V Kaunasu zdaj stoji 13 metrov visoko božično drevo, sestavljeno iz 40 tisoč zelenih plastenk in "plastičnih zadrg". Ponoči v plastenkah prižgejo lučke, zaradi česar drevo spominja na pravo smreko, še pišejo pri Dnevniku.si.

Vir: dnevnik.si

Greenpeace še naprej opozarja na pomen čiste energije za vsakogar od nas

Greenpeace nadaljuje aktivnosti za ustvarjanje pritiska na politiko, ki bo odločala o prihodnosti Slovenije. Prejšnji teden so aktivisti Greenpeacea potovali po vsej Sloveniji s turnejo »Za čisto energijo«.

Z zbiranjem fotopeticije in podpisov so ljudem omogočili, da izrazijo podporo preusmeritvi Slovenije na obnovljive vire energije. Tistim, ki se niso uspeli udeležiti turneje po Sloveniji, Greenpeace omogoča, da oddajo svoj podpis na transparent kar preko njihove spletne strani. Več »

V investiciji TEŠ 6 še več lukenj

Okoljski organizaciji CEE Bankwatch Network in Focus, društvo za sonaraven razvoj, sta 28. novembra predstavili ekonomsko poročilo, ki razkriva metodološke napake in neutemeljene trditve v investicijskem programu TEŠ 6. Odprava teh napak bi pripeljala do znižanja stopnje donosnosti, ki je eden od ključnih elementov za pridobivanje državnega poroštva za posojilo EIB. Več »

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je udeležencem podnebne konference ZN-a v Durbanu uspelo doseči načelni dogovor, ki naj "bi danes rešil naš jutri". Ta uokvirja kompleksen program, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih. Pogovori o podrobnostih se bodo sicer še nadaljevali.

Delegati iz 194 držav so se pogajali skoraj 14 dni, namesto 12, kolikor jih je bilo sprva predvidenih za konferenco. Dogovorili so se, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi se začel uresničevati leta 2020 in bo uvedel za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, lahko bi se zgodilo, da bi Kanada za stalno zamenjala papirnate bankovce za plastične, če bo njen pred kratkim izdan bankovec iz polimernih vlaken za 100 dolarjev dobro sprejet. Povsem nov bankovec so dali v obtok 14. novembra, za prihodnje leto načrtujejo bankovca za 50 in 20 dolarjev, za leto 2013 pa še tista za 10 in 5 dolarjev.

Denarno valuto iz polimera so razvili v 80. letih v Avstraliji in državam pomaga preprečevati ponarejanje. Avstralija je take bankovce vpeljala že leta 1988. Novi bankovec je opremljen s posebnimi varnostnimi "zankami", ki ponarejanje močno otežujejo, je sporočila banka Bank of Canada. Prosojen javorjev list in prazen prostor na levi strani bankovca s hologrami, ki spreminjajo barvo na svetlobi, sta zasnovana tako, da preprečujeta ponarejanje.

Greenpeace je analiziral radioaktivnost v *censored*ušimi - Neustrezni poskusi dekontaminacije tvegajo zdravje prebivalcev *censored*ušime

Devet mesecev po jedrski katastrofi v japonski *censored*ušimi je Greenpeace ponovil zahtevo po nujni preselitvi nosečnic in otrok, ki živijo v kontaminiranih predelih mesta. Še vedno namreč obstajajo območja povišanega sevanja, uradni program za dekontaminacijo pa je neusklajen in popolnoma neprimeren. V začetku decembra je Greenpeace v dveh soseskah v predmestju *censored*ušime, približno 60 km oddaljenih od jedrske elektrarne, izvedel meritve radioaktivnega sevanja.

V enem od vrtov so izmerili sevanje v višini 37 mikro Sivertov na uro, v navidezno zapuščenih vrečah peska na eni izmed cest pa 10.1 mikro Sivertov na uro (1). Meritve dokazujejo, da prebivalci tvegajo izpostavljenost radioaktivnemu sevanju, ki je vsaj desetkrat večja od 1 mili Siverta na leto, kar naj bi bila najvišja še dopustno dozo sevanja. Greenpeaceovi strokovnjaki so ugotovili, da je stopnja onesnaženja v predmestju *censored*ušime primerljiva z območji, ki so že bila evakuirana.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v Oblačilnici dela, na Poljanski cesti 11 v Ljubljani, in sicer ob delavnikih med 9.00 in 19.00 uro ter ob sobotah med 9.00 in 13.00 uro. Oblačilnica dela je nastala v okviru Tovarne dela - Tekstil, ki je projekt socialnega podjetja s tekstilno dejavnostjo za zbiranje, predelavo, preoblikovanje in prodajo rabljenega tekstila, ki ga delno financira Evropski socialni sklad.

Namen projekta je ozaveščanje javnosti o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov, vzpostavitvi učinkovitega sistema zbiranja rabljenih oblačil in razvoju zaposlitvenih možnosti ter zelenih delovnih mest za ranljivi ciljni skupini iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih žensk starejših od 50 let.

Vrsta okoljskih organizacij, združenih v Mreži Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, s pohvalami sprejema informacijo, da je vlada danes sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju. Prepričane so, da je to pomemben korak na poti do trajnostne proizvodnje in potrošnje za državo, ki bo spodbudil nujne spremembe tudi v gospodarstvu.

Uredba določa pogoje za 11 skupin predmetov javnega naročanja. Med drugim predpisuje obvezno naročanje vsaj 5 % ekoloških živil (vključno z živili iz preusmerjanja v ekološko kmetijstvo) in s tem jamči za dodaten trg za ekološka živila. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj poudarja: »Za vse kmete, ki razmišljajo o preusmerjanju v ekološko kmetijstvo, je to jasen znak, da je zdaj pravi čas za ta korak.

»ODLOČUJ!«

Life+ Slovenska OEEO kampanja

V sredo, 7. decembra 2011 je ZEOS, družba za ravnanje z električno in elektronsko opremo, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila celovit projekt ozaveščanja širše javnosti in šolske mladine o pomembnosti ločenega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), sijalk in odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (OPBA). Z zbiralno ozaveščevalnimi akcijami in dogodki, ki se bodo na celotnem območju Slovenije vrstili v obdobju naslednjih dveh let, želi ZEOS kot konkreten odgovor na sprejete okoljske direktive EU, povečati količino zbrane OEEO, sijalk in prenosnih baterij in akumulatorjev v Sloveniji.

Vsebinska zasnova projekta je potekala v sodelovanju s podjetjem DE:novo skupina d.o.o. iz Ljubljane. Vrednost projekta, ki je financiran s strani družbe ZEOS, d.o.o., Ministrstva za okolje in prostor RS in Evropske komisije iz programa "Life+ Information & Communication" je 600.000 EUR.

Pred 19 leti je v Riu de Janieru potekala "prva" podnebna konferenca ZN, na kateri je deklica Severn Suzuki spregovorila o prihodnosti, ki čaka njeno generacijo. Zdaj je njena generacija tista, ki se v vlogah državnih voditeljev udeležuje takšnih konferenc, stanje pa se po mnenju mnogih ni bistveno spremenilo.

Nujna omejitev emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zavezujoč podnebni dogovor tudi letos najbrž ne bodo dosegli soglasja na podnebni konferenci v Durbanu, kamor se odpravlja tudi slovenski minister za okolje Roko Žarnić, ki opravlja tekoče posle.

Odraščal sem pač kot vsi otroci in mladeniči moje generacije. Hranili so nas, kot so bili tudi sami hranjeni, in nihče ni v tistih časih nikoli slišal o vegetarijanstvu ali še manj o veganstvu. Kot otrok sem kar dolgo časa živel pri teti na vasi, ker mi je oče umrl in me mati ni mogla vzdrževati. Pri teti je seveda bilo lepo, redila je kokoši, jaz sem kot mulček redil zajčke, ker so mi bili prisrčni. Toda od časa do časa se je teta odločila, da zakolje kakšno kuro, in ker se je ni upala obglaviti, je določila za ta posel mene.

Spominjam se, da sem ta ukaz moral izpolniti, ampak tiste kure tudi pokusil nisem. Najhuje pa je bilo, ko se je odločila za enega mojih zajčkov. Že spet je preložila klanje na moja pleča. Še zdaj slišim njegovo cviljenje.Tudi tokrat nisem hotel pokusiti, kaj šele jesti mojega prijateljčka. Teta pa se je razburjala, da se dela škoda, da bo meso ostalo itd. Nisem pa razumel, zakaj sama ni prevzela odgovornosti za klanje. Pa moram reči, da je bila ta teta izredno dobra in v bistvu je nadomeščala mojo mamo.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da je zelo malo stvari boljših od gretja pri kaminu sredi zime, razen če pri tem opravilu veste, da hkrati skrbite tudi za okolje. Poročilo Združenih narodov razkriva, da so dizelski avtomobili, starejši od dveh let, in kamini največji onesnaževalci v razvitem svetu, saj "črni ogljik" ali saje povzročajo podnebne spremembe, poroča britanski Guardian.

"Lepo je sredi zime sedeti pred ognjem, a morali bi imeti ogromno slabo vest," je zapisal znanstvenik Joseph Alcamo. Moderni kamini naj saj ne bi povzročali, medtem ko cenejši in starejši to še vedno počnejo.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v svetu vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton oz. tretjino vse pridelane hrane. Felicitas Schneider z dunajskega inštituta za gospodarjenje z odpadki je na okrogli mizi Naj hrana ne postane odpadek povedala, da po svetu zavržemo od 10 do 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje živil.

Zavržena hrana je tudi strošek
V ZDA letno zavržejo 27 odstotkov vseh živil, od tega dve tretjini predstavljajo sadje, zelenjava, mleko, žitni in izdelki iz sladkorja. V Veliki Britaniji odvržejo 19 odstotkov nakupljene hrane, v Avstriji pa letno odvržejo do 166.000 ton živil, je pojasnila Schneiderjeva. Zavržena hrana pa predstavlja tudi strošek za gospodinjstva.

Preprosti napotki za vsakogar, da bodo letošnji prazniki manj potratni

Od Miklavža do božiča in novega leta je čas za darila, okraševanje in veliko, veliko hrane. To je tudi čas za gromozanske količine odpadkov. Prazniki so pred vrati, zato smo na Inštitutu za trajnostni razvoj po zgledu Worldwatch Institute pripravili nekaj preprostih napotkov, da bodo letošnji prazniki manj potratni, toda vredni več.

Prijateljstvo, ljubezen in hvaležnost, ki si jo izkazujemo med prazniki, so na voljo v neomejenih količinah, žal pa ni tako tudi z vodo, energijo in zemljo, ki so potrebne za pridelavo hrane. Po FAO vsako leto izgubimo ali zavržemo približno tretjino oziroma 1,3 milijarde ton hrane, pridelane za človeško prehrano. Največ hrane zavržemo v razvitih državah. Ob milijardi lačnih po svetu in tisočih lačnih v Sloveniji je zelo pomembno, da s hrano začnemo ravnati bolj odgovorno.

Dele trupel pujsov najdemo v sadnem soku, pivu, zobni pasti, milu, kremah za obraz in kruhu. Za kaj vse se uporablja ena sama žival, je v svoji nagrajeni knjigi Pujs 05049 ugotavljala nizozemska oblikovalka Christien Meindertsma.

Klobasa, slanina in šunka ležijo v embalaži z okusnimi slikami v hladilniku v supermarketu. Tako kupec pozabi na to, da gre za meso živali, ki je bila nekoč živa. Toda meso je vsaj prepoznavno. Kaj vse industrija še proizvede iz mrtvih pujsov, je presenetljivo in šokantno. Potem ko z živali odrežejo vse meso, vseh ostankov ne zavržejo ali predelajo v hrano za domače živali. Kožo, dlake, drobovino, kosti – vse to predelajo.

V zadnjem času se v medijih pojavlja izredno veliko tekstov in novic na temo nadomestnega bloka 6 TEŠ, ki je v določeni meri postal tudi tema predvolilnih soočenj. Ugotavljamo, da predstavniki strank vede ali nevede posredujejo enostranske, velikokrat tudi zavajajoče informacije. V veliko primerih pa se vidi, da nekateri projekta sploh ne poznajo.

Zaradi objektivnega poročanja vam v nadaljevanju posredujemo ključne podatke, predvsem pa povezave preko katerih se lahko prepričate, da se projekt izvaja pregledno in da so podatki javno dostopni. V nadaljevanju podajamo razlage na najpogostejše neresnične trditve.

Program Ekošola, eden najbolj prepoznanih in mednarodno uveljavljenih programov okoljske vzgoje in izobraževanja, letos praznuje 15-letnico delovanja v Sloveniji. S tem namenom so predstavniki programa Ekošola, otroci in župani občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik skupaj posadili 36 sadik avtohtone slovenske drevesne vrste skorš in tako pripomogli k ohranjanju biotske pestrosti.

Toni Dragar, župan Občine Domžale je poudaril, da je Ekošola in vse, povezano z njo, akcija celotne regije in vseh okoliških županov. »To kar počnemo danes, je nekaj zelo lepega in dobrega. Rad se pohvalim, da je občina Domžale ena tistih občin, ki stremi k temu, da bi bili v Ekošolo vključeni prav vsi vrtci in šole,« je dejal Toni Dragar in otrokom na prav zabaven način še namignil da upa, da tudi svoje starše naučijo eko načina življenja.

Komentar Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) na odgovore političnih strank v zvezi s prometno politiko Slovenije v prihodnjih letih

V predvolilnem boju je v parolah političnih strank za pridobivanje glasov volivcev opažena vse bolj zlorabljena besedna zveza »trajnostni razvoj«. Njen kompleksen pomen se namreč prodaja z enim ali dvema ukrepoma na področju varovanja okolja, kar pa kaže na nepoznavanje pomena te besedne zveze s strani političnih skupin ali pa zgolj na zavajanje širše javnosti.

Koalicija za trajnostno prometno politiko [1] je pri političnih strankah preverila poznavanje pomena trajnostne prometne politike. Z bojaznijo ugotavlja, da Sloveniji na tem področju ne kaže najbolje. Prometna politika je pomemben del politike vsake države.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da je bilo obdobje od leta 2002 do 2011 najtoplejše desetletje na Zemlji doslej, je danes v letnem poročilu, ki so ga predstavili ob robu svetovne konference o podnebju v Durbanu, zapisala Svetovna meteorološka organizacija (WMO). V zadnjem desetletju in pol pa so zabeležili tudi 13 najtoplejših let doslej.

"Naši podatki neizpodbitno dokazujejo, da se Zemlja segreva in da je to posledica človekovih dejavnosti," je v Durbanu dejal generalni sekretar WMO Michel Jarraud. Pojasnil je, da so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju dosegle nove najvišje stopnje in se hitro približujejo tistim, ki vodijo v zvišanje globalnih temperatur za od dve do 2,4 stopnje Celzija.

Po oceni strokovnjakov naj bi zvišanje temperatur za več kot dve stopinji sprožilo daljnosežne in nepovratne spremembe na Zemlji. V poročilu je zapisano, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše po letu 1850, ko so začeli sistematično izvajati meritve, leto 2011 pa je bilo deseto najtoplejše odtlej.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da vsak Slovenec porabi od 130 do 150 plastičnih vrečk letno, ko jih je treba zavreči, pa jih reciklirajo le 4 odstotke. "Sistemske spremembe za omejevanje vreč še niso sprejete," opozarjajo aktivisti.

V eni uri človeštvo odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk. Plastične vrečke v Sloveniji največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, opozarjajo okoljevarstveniki pred prihajajočo akcijo Vrečka na vrečko, s katero bodo med 19. in 27. novembrom zaznamovali evropski teden zmanjševanja odpadkov.