2. februarja je bil v Državni zbor vložen predlog Zakona o poroštvu za TEŠ 6 in kmalu boste morali odločati o 440 milijonov EUR težkem državnem poroštvu, ki se lahko spremeni v veliko proračunsko luknjo, ki jo bomo krpali davkoplačevalci. Pri projektu TEŠ 6 gre za izjemno tvegano naložbo in zato je vaša odločitev težka. Tega se zavedamo, še bolj pa se zavedamo, da bo nadaljevanje projekta TEŠ 6 poglobilo in pospešilo številne probleme, ki jih moramo rešiti danes.

Trditev, da bomo brez TEŠ 6 ostali brez elektrike, smo slišali že tolikokrat, da jo nekateri jemljejo kot gotovo dejstvo. Številke pa kljub temu kažejo drugače. Če si ogledate preglednico na strani 140 predloga Nacionalnega energetskega programa, lahko vidite, da  oba scenarija razvoja slovenske energetike, ki sta brez projekta TEŠ 6, izkazujeta izvoz električne energije v tujino. To pomeni, da bi imeli tudi brez TEŠ 6 ne samo dovolj električne energije za Slovenijo, temveč celo za izvoz.

Konec prejšnjega leta je Evropska komisija predstavila Kažipot za energijo do 2050, ki z analizo različnih energetskih scenarijev za naslednjih 40 let ugotavlja, da Evropa lahko zadovolji svoje energetske potrebe brez premoga in jedrske energije, obenem pa predpostavlja 85-odstotno zmanjšanje izpustov v energetskem sektorju do leta  2050.  S TEŠ 6 ciljev EU Kažipota za energijo ne bomo mogli dosegati. Prav tako bo s TEŠ 6 težko dosegati cilje za učinkovito rabo in rabo obnovljivih virov energije, saj bomo morali dosegati večje prihranke in izkoriščati več obnovljivih virov energije; nasprotno pa je ravno doseganje teh ciljev pot do zanesljive oskrbe z energijo brez TEŠ 6.

Investitorji ravno tako nenehno ponavljajo, da je projekt ekonomsko upravičen. Če je to res, se moramo vprašati,  čemu potem projekt potrebuje državno poroštvo? Dobri in ekonomsko upravičeni projekti zmorejo brez davkoplačevalskega denarja, TEŠ 6 pa je celo za državno poroštvo preveč tvegan. Ekonomsko poročilo Kritičen pregled predloga investicije v 6. blok TEŠ, ki ga je pripravilo nizozemsko podjetje CE DELFT, namreč ugotavlja, da  projekt ne dosega minimalne stopnje donosnosti, ki jo predpisuje  Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ  (Ur.l.60/2006) kot pogoj za državno poroštvo.

Še manj projekt dosega stopnjo donosnosti, ki jo je za področje energetike predlagala vladna sektorska politika. V luči teh ugotovitev je državno poroštvo projektu TEŠ 6 izjemno tvegana odločitev, česar so se zavedali že številni politiki pred vami, ki bodisi niso dali pobude za izdajo državnega poroštva bodisi takšne pobude niso podprli. Vprašanje je, ali je v času dolžniške krize državno poroštvo za TEŠ 6 pametna poteza, ali pa poteza, ki utegne negativno vplivati na celotno gospodarstvo.

Projektu TEŠ 6 pomemben del javnosti nasprotuje in številni glasovi opozarjajo na to, da je za projektom preveč odprtih vprašanj, da bi bilo vanj varno vložiti denar davkoplačevalcev v obliki državnega poroštva. Poleg okoljskih, družbenih in ekonomskih vprašanj ostajajo odprta tudi številna vprašanja glede vodenja projekta in upoštevanja predpisov (na primer pritožba Evropski komisiji zaradi neupoštevanja pravil o javnem naročanju in pravil o zajemanju in skladiščenju ogljika).

Pozivamo vas, da zahtevate sprejetje takojšnjega šestmesečnega moratorija na odločanje o projektu TEŠ 6.  Čas moratorija naj se izkoristi za to, da se objektivno pojasnijo odprta vprašanja glede projekta. Izognite se tveganju in pred odločanjem o tako pomembni zadevi, kot je državno poroštvo za ekonomsko tvegan in netransparentno voden projekt, zahtevajte jasne odgovore na ekonomska, okoljska in družbena vprašanja. 

Nina Štros, Greenpeace v Sloveniji, vodja
Vida Ogorelec, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, direktorica
Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko energetike in ekologijo, predsednik
Petra Matos, Ekologi brez meja, predsednica
Živa Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, predsednica
Vili Kovačič, Davkoplačevalci se ne damo
Manca Košir, Gibanje za trajnostni razvoj TRS, predsednica
Matjaž Hanžek, Stranka za trajnostni razvoj TRS, predsednik
Darko Krajnc, Stranka mladih – zeleni Evrope, predsednik
Gregor Golobič, Zares – socialno liberalni, predsednik
Jan Peloza, Mladinsko združenje Brez izgovora Slovenija
Matjaž Ugovšek, Duh časa, Društvo za trajnostni razvoj, predsednik
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, strokovna vodja
Erika Jež, Ekološko društvo Eco Vitae
Senka Vrbica, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC