Izsek iz poročila Lessons from *censored*ushima
Napake institucij v na Japonskem so opozorilo vsemu ostalemu svetu. Te vrste napak so glavni vzrok vseh preteklih jedrskih nesreč, vključno z nesrečo v Otoku treh milj v ZDA ter katastrofo v Černobilu, v Ukrajini. Med katastrofama, do katerih je prišlo v Černobilu in *censored*ušimi, je veliko podobnosti: količina izpustov sevanja, število evakuiranih ljudi ter dolgoročna kontaminiranost ogromnih površin.

Tudi glavni vzroki za obe nesreči so si podobni: odgovorne institucije so sistematično podcenjevale tveganja ter pred varnostjo dale prednost političnim in gospodarskim interesom. Poleg tega, ne samo, da so bili industrija in pristojni popolnoma nepripravljeni, dovoljeno jim je bilo ustvariti okolje, v katerem so obstajali in delovali, brez prevzemanja kakršnihkoli odgovornosti.

Vlada, uprava in jedrska industrija so zatrdili, da so se iz preteklosti ogromno naučili. Vendar so kljub temu ponovno zatajili. Kako prepričani smo lahko, da se kaj takega ne bo ponovilo in v kolikšni meri se lahko zanesemo na »verifikacije« Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA)? Ampak imamo možnost izbire. Na razpolago so nam razvite, stabilne in cenovno dostopne tehnologije, ki uporabljajo energijo iz OVE, ter so lahko kos nadomestitvi nevarnih jedrskih reaktorjev.

Pravzaprav so bile med letoma 2008 in 2012 nove kapacitete na sončno in vetrno energijo skupaj 26-krat večje kot skupne kapacitete novih jedrskih reaktorjev, v istem obdobju. Poleg tega pa število obratov na energijo iz OVE iz leta v leto naglo narašča, medtem ko je jedrska energija v zatonu. Sedaj lahko najdemo priložnost za prihodnost brez groženj jedrske energije.    

»Za učinkovito tehnologijo mora realnost dobiti prednost pred odnosi z javnostjo, saj narave ni mogoče preslepiti.« Slednja je izjava enega vodilnih fizikov preteklega stoletja, dobitnika Nobelove nagrade, Richarda Feynmana. Trditev je zapisal leta 1987, kot eden izmed avtorjev poročila komisije, ki je preiskovala tragično nesrečo raketoplana Challenger. V svoji analizi je potegnil presenetljive vzporednice z jedrsko industrijo.

Razložil je tudi, kako so socialno-ekonomski vplivi moderne družbe pripeljali do ogromnega prepada med uradnimi napovedmi ter resničnimi tveganji za katastrofalne nesreče, do katerih lahko pripeljejo zapletene tehnologije. Pripomnil je, da kadar stvari tečejo brez problemov ter se dalj časa ne zgodi nobena nesreča, velikokrat pride do oslabitve predpisov ter previdnostnih ukrepov. Prav tako pa je pozval k temeljitemu razmisleku o uporabi alternativnih tehnologij.   

Za opustitev k nesrečam nagnjenih raketoplanov sta bili potrebni dve  nesreči s smrtnim izidom. Trenutno prestajamo drugo največjo katastrofo v zgodovini, povezano z jedrskim reaktorjem. Ne pustimo se ponovno preslepiti: naša odgovornost je izkoristiti ta kritičen trenutek in končno preiti na varno ter cenovno dostopno oskrbo z energijo-energijo iz obnovljivih virov energije. Vsi reaktorji na svetu se lahko nadomestijo v dveh desetletjih.  

Medtem pa vzemimo *censored*ušimo kot pričo dejstvu, da jedrska energija nikdar ne more biti varna. V primeru, da pride do še ene tako obsežne jedrske nesreče, lahko prizadetim nudimo boljšo zaščito, če vso odgovornost pripišemo jedrski industriji in njeni upravi. Javnost mora sistem upravljanja z jedrsko tehnologijo vzeti pod drobnogled in zahtevati transparentnost. Vendar je treba ponovno poudariti, da moramo, medtem ko tako ravnamo, popolnoma in čim prej opustiti nevarno jedrsko energijo.

Več informacij:
Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko, 040 165 195, dejan.savic@greenpeace.si