Tri stvari so nujne, če hočemo premagati nasprotnika:
da smo zadovoljni, če ima prav,
da smo razočarani, ko nima prav,
in da se do njega nikoli nesramno ne obnašamo.

Štiri stvari so nujne, da svet rešimo pred neumnostjo človeštva:
da sprejmemo nevednost drugih ljudi
in jim prihranimo svojo lastno.
Dajmo jim del samega sebe
in ne pričakujmo ničesar od drugih.

Indijska modrost

Mehkoba premaga trdoto,
šibko slavi zmago nad močnim,
gibljivost je močnejša od negibljivosti.
To je princip obvladovanja stvari,
ki človeku omogoči, da je v ravnotežju z njimi,
princip mojstrstva v harmoniji.

Lao Tse


Iz knjige: Vse ob pravem času
Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju
Johanna Paungger – Thomas Poppe

Dan za dnem si prizadevamo, da bi nekaj zgradili.
Če sledimo naravi, dan za dnem nekaj opustimo.
Vedno manj bo narejenega, dokler ne bo končno nič narejenega.
Nič ne bomo delali, nič ne bo ostalo nedokončano.
Svet teče tako, da gredo stvari svojo pot.
Z vmešavanjem ne moremo spremeniti teka stvari.

Lao Tse


Iz knjige: Vse ob pravem času
Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju
Johanna Paungger – Thomas Poppe

Človek se rodi mehak in popustljiv.
Ko umre, je trd in tog.
Zelene rastline so mehke in polne življenjskega soka.
S smrtjo ovenijo in se posušijo.
Torej sta trdota in neuklonljivost učenca smrti.
Mehko in popustljivo učenca življenja.
Armada ne dobi nobene bitke brez gibanja.
Drevo, ki se ne upogne, se lahko zlomi.
Trdo in močno bo minilo.
Mehko in šibko se bo nadaljevalo.

Lao Tse

Iz knjige: Vse ob pravem času
Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju
Johanna Paungger – Thomas Poppe

Lev Nikolajevič Tolstoj (1828 – 1910)
ni bil samo romanopisec, temveč tudi velik socialni in politično-moralni kritik svojega časa. V svojih delih je na temelju nauka in življenja velikega duhovnega revolucionarja in mirovnika Jezusa iz Nazareta poskušal osmisliti obstoj tuzemskega človeškega življenja in javnega socialnega življenja.

Večina njegovih esejev kot tudi posamezna umetniška dela, temelječa na Nazarečanovem nauku, se odlikuje z odprto kritiko obstoječega krščansko-političnega in cerkvenega sistema, ki je pod plaščem krščanstva (in danes ni nič drugače) zlorabil Njegovo ime za svoje nebožanske cilje.

Z molitvijo Mu izdihujem poziv,
z meditacijo vdihujem odziv,
v meddihu kontemplacije,
pa sva eno: jaz in Vir.

Učitelj ni ribič,
ki lovi učence v mrežo svojega znanja.
Učence mora naučiti,
da si ne ustvarjajo lažnih upov,
da lahko ujamejo svetlobo sonca.

Vsak dan uzdam svojim konjem pamet,
da vlečejo kočijo moje biti,
ne brez težav vodim njihov tek,
ne tepem jih, le pokam z bičem
in srce skeniram med oči.

Nekega dne se je v mestu pojavil mladenič in hitel razlagati, da v vsej dolini ni lepšega srca kot je njegovo. Okoli njega se je zbrala velika množica ljudi in občudovala njegovo srce, kajti bilo je res popolno.

Na njem ni bilo nobenega madeža ali napake. Vsi so mu potrdili, da ima res najlepše srce, kar so ga imeli moč videti. Mladenič je bil zelo ponosen in svoje lepo srce je hvalil še naprej. Nenadoma se je v množici pojavil starec in dejal: "Tvoje srce ni niti približno tako lepo kot moje." Množica in mladenič so si starčevo srce ogledali pobliže.

Nekega dne je miška gledala skozi razpoko na zidu kmetije in videla kmetico kako odpira paket.
Miška se je spraševala: ˝Kakšna hrana bi lahko bila v paketu?˝ Ko je miška odkrila, da je v paketu mišolovka, je bila zgrožena.
Tekla je čez dvorišče kmetije in opozarjala ostale z vpitjem: ˝V hiši je mišnica! V hiši je mišnica!˝

Kura je kokodakala in brskala, dvigne glavo in reče: ˝Gospa Miš, to je resen problem za tebe, ampak nima prav nobenih posledic za mene, zato se mi zaradi tega ni potrebno vznemirjati.˝
Miš steče proti prašiču in zakriči: ˝V hiši je mišnica! V hiši je mišnica!˝
Prašič je z miško sočustvoval, ampak je vseeno rekel: ˝Zelo mi je žal gospa Miš, ampak jaz ne morem tu ničesar narediti, razen moliti. Bodi prepričana, da si v mojih molitvah.˝
Miš steče proti kravi: ˝V hiši je mišnica! V hiši je mišnica!˝

Učenci so kot zemlja.
Če je zemlja plodna,
bo zraslo tudi seme;
če ni, za to ne smemo obtoževati semen!

Prometni znaki:
krave, medvedi, srnjaki;
pazi,
kamenje pada,
lahko vskoči še žaba !

Nekoč so v Majhni Soseski med ostalimi živeli tudi gospod Bayer, gospod Nestle in gospod Doktor. Bili so dobri prijatelji in so se družili med seboj. Gospod Bayer je prodajal vsa možna zdravila, za vsako bolezen, ki je obstajala, gospod Nestle je proizvajal vsakovrstno hrano in gospod Doktor je zdravil ljudi z vsemi mogočimi boleznimi.

V svoji stroki so bili zelo uspešni, vse dokler niso prišli do točke, kjer več ni šlo naprej. Dosegli so nek maksimum svojih zmogljivosti. Vsi obupani se tako dobijo skupaj in začnejo tarnati vsak nad svojimi problemi. Gospod Doktor je rekel, da s svojo tehniko tako dobro zdravi, da mu je enostavno zmanjkalo pacientov, gospod Nestle je rekel, da je njegova hrana že tako dobra in tako podobna tisti naravni, ki ljudem zraste na vrtu, da enostavno več ne kupujejo in si jo pridelajo sami.

V zraku se je čutilo, da je vigred na pohodu, saj so pihali južni vetrovi, ki so sporočali, da je ni moč zaustaviti. Bučalo je v bližnjem gozdu in po nebu so se podili nam bolj prijazni oblaki. Tisto leto (Morje, 1957. leta) je naša družina bila še posebej v pričakovanju Velike noči, vse je bilo v pripravah na ta dan.

Mislim, da kar upravičeno, saj je bila prva obletnica vselitve v novo hišo in kar je bilo pa še najbolj pomembno, vsaj za nas otroke, je bilo to, da je konec zime in s tem konec večnega hladu (kljub zimskim radostim) in s tem bolezni, ki nam trem otrokom, bratu Tonetu, sestri Dori in meni, niso prizanašale.

Nobena vaga ga ne zvaga.

Noben meter ga ne izmeri.

Niti ne diši niti ne smrdi.

Ne moreš ga kupiti

Ustvari ga sam in nebo ti bo

hvaležno.


Neta

Notranja pomlad, ko se želje izpolnijo,
ko dosežemo blaginjo bitja,
ko intuitivno delujemo v vsakdanjem,
svetu ko sprejemamo sebe in okolico spontano,
pozitivno naravnano ko smo prisotni v vsakem trenutku bivanja,
ko ubrano delujemo na vseh področjih svojega življenja,
ko se zlijemo s celostjo bitja,
ko razigrano pričakujemo izpopolnitev naših želja.

Oblast ne sme biti nikoli osebna,
saj je izbrana od ljudstva,
da zastopa njegove interese in ga varuje.
Če oblast na to pozabi,
ji zgodovina ne bo nikoli podeljevala nasmehov.

Indijski mistik Šri Ramakrišna, po mnenju mnogih največji mistik 19. stoletja, je izdal zbirko poučnih zgodb in tu obelodanjam eno izmed njih, po spominu seveda.

Učitelj meditira in počiva ob reki, ko iz bližnje votline 12-ih letih pridrvi njegov učenec in ves vznesen zavpije:

"Učitelj, poglej, kaj sem se naučil !", in oddrvi čez reko , seveda peš, ves ponosen na to, da se je naučil hoditi po vodi. Učitelj ga nadere:

"Kaj ? To si se naučil ? Vsak petleten otrok iz bližnje vasi ve, kako se prečka reko. Odideš k brodniku, mu daš belič in on te odpelje preko reke. Ti si pa 12 let potreboval, da si se naučil prečakti reko. Nazaj v votlino in uči se naprej!"

Nauk : Božanske lastnosti niso namenejne uporabi na tem svetu, oziroma povedano drugače : Metuljev let ni namenjen gosenici.

Juda I.

Zjutraj ob sedmih si z gospo v trafiki izmenjava vsaka svoj prehod na poletni čas. Njej in telesu v veselje jo je v nedeljo spanec obvladoval vse do devete ure. Sama pa v soboto nisem poslušala radijskih in televizijskih obvestil in novic, a sem v nedeljo zjutraj v zadnjem trenutku uzrla obvestilo v sobotnem časniku, da bo dan krajši za eno uro. Zato sem še pravočasno ujela neko dopoldansko predavanje.

Res, nič ni naključno! Prav to opozorilo sem tisto jutro potrebovala. Ko v ponedeljek pred trafiko poslušam prodajalko, se ozrem in za sabo ugledam človeka, ki vdano čaka, da bo postrežen, in se mu opravičim.

Sem, kot angel in hudič,

lahko sem vse in hkrati nič.

Seks - zlitje moške in ženske energije, ki doseže svoj vrhunec skozi orgazem...Seks kot vzvišeno stanje popolnosti obstoja, seks kot odraz brezpogojnega sprejemanja in popolne ljubezni med posameznikoma, seks kot jagoda na vrhu smetane...

Politika je nadaljevanje vojne
z drugimio sredstvi.

Juda I.

Mladenič starcu : "Jaz na tvoje pridem, ti na moje nič več."

Starec mladeniču : "Jaz sem na tvojem že bil. Toda, ali boš ti na moje sploh prišel ?"

Juda I.