Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Prosim za zdravilo proti raku | 11 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Prosim za zdravo pamet
Prispeval/a: MC dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 13:45 CEST
Dragi Bog ne bo nič pomagal, ne za zdravilo proti raku, ne za kaj drugega. Dragemu Bogu se prav sladko jebe za človeško in otroško trpljenje. Mogoče pri tem celo sadistično uživa, tako kot takrat, ko je moril egiptovske prvorojence. Dragi Bog, odjebi!
Prispeval/a: Svit Valovnik dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 21:37 CEST
Marja, Dysan.
Obema čestitam za pozitivne in uvidevne misli. Dobro bi bilo, ko bi se zavedali, da so naše misli energija in so vedno bumerang. Tisti, ki mislijo, da jim bo nekoč sojeno so v rahli zablodi, saj to si nenehno počnemo prav vsak trenutek. Če bi bili do sebe prizanesljivi v nestrpnosti in drugih pomankljivostih, bi dosti lažje shajali s soljudmi, saj smo kot človeštvo vendarle v SORODU.
Da, ljudje izumljamo marsikaj, od morale in poštenosti pa je odvisno kako se bodo dosežki rabili.
Prispeval/a: MC dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 21:53 CEST
Imaš prav, Dysan. Saj meni tudi ni všeč. Iz mene je izbruhnila jeza (na izmišljenega boga po človeški podobi). Na žalost pač nikjer ne vidim kakega blagohotnega božjega delovanja. Ljudje ustvarjamo bogove po svojih potrebah in ti so včasih zelo kruti. Ljudje očitno najprej potrebujemo strah, šele nato ljubezen.
Lahko bi zapisal tudi »Hudič, odjebi!« Vseeno je.
Živeti se večno ne da. Nazadnje od nečesa moraš umreti. Pomembna pa je kvaliteta življenja, ampak če prosiš boga za lepo in prijetno življenje, se to zdi skoraj kot greh. Mimogrede, če verjameš medicini, zdravila za raka že obstajajo. In to več vrst. Sploh pa rak ni edina bolezen. Lahko bi prosili boga za panacejo. Potem bi dobili vse v enem paketu, umrli pa bi samo v primeru, ko bi nas kaka bomba ali tovornjak raztreščil na prafaktorje.
Če pa verjameš v krščanske pravljice, potem itak zdravil sploh ne potrebuješ, saj menda pomaga samo vera in kako romanje v Lurd ali Fatimo. Čemu sploh še zdravila? Zakaj ne bi dobri bog pomagal kar neposredno? V Markovem evangeliju na koncu piše, da verniki lahko prijemajo kače, pijejo strupe in ozdravljajo s polaganjem rok. Kakšna zdravila neki?
Hudo je, ko umirajo res mladi ljudje, ali ko umirajo ljudje, ki bi radi umrli, pa jim tega ne dovolijo. Če vidim kje smisel, je to v zmanjšanju trpljenja in možnosti, da ljudje dostojno umrejo. Ali da umrejo takrat, ko želijo sami, ne pa da jih neka sadistična teološka doktrina prisiljuje, da životarijo, ker »Bog tako hoče«. Morda pa bi morali tisti res pravi verniki prositi še za več trpljenja – vse to je menda dobra osnova za zveličanje.
Prispeval/a: MC dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 22:53 CEST
>>Tisti, ki mislijo, da jim bo nekoč sojeno so v rahli zablodi,
>>saj to si nenehno počnemo prav vsak trenutek.
Nikomur ne bo sojeno. In nihče si ne sodi sam. Nobene sodbe ni, razen tiste v naših glavah, zato da upravičujemo stvari ali jim dajemo smisel. Za vsem tem besedičenjem o nekakšni sodbi ali samoobsodbi pa se skriva samo perfidno krščansko/muslimansko ustrahovanje. Nič drugega.
Če si je kdo sodil že zdavnaj sam, potem si je Abrahamov bog, ko je pokazal, kakšen je v resnici:
Psalmi 137:9
Blagor mu, ki zgrabi in trešči tvoje otročiče ob skalo!
Jer 19:9
Dal jim bom jesti meso njihovih sinov in hčerá; jedli bodo meso drug drugega med obleganjem in v stiski, v katero jih bodo spravili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju.
Na žalost pa ima večina ljudi raje sadističnega in krutega boga, ki pobija nedolžne otroke in ljudi pošilja v pekel, kot pa spoznanje ali misel, da smo popolnoma sami v mrzlem in prostranem vesolju.
Prispeval/a: MC dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 23:02 CEST
V bistvu imaš prav, Osh-kosh, pomembna je definicija. To bi morali biti razvidno iz konteksta. Ljudje običajno prosijo ali naslavljajo Boga kot osebo (imaginarnega prijatelja v nebesih). Pri Judih, kristjanih in muslimanih ne gre za nikakršno panteistično ali budistično abstrakcijo, marveč za konkretno »božjo osebo«, ki ima tudi natančno zapisano »hipoteko« (v Bibliji) in je tudi po definiciji – vsevedna, vsemogočna in neskončno dobra. Kar pa lahko skupaj spravijo samo skisani sholastični možgani ali možgani tistih, ki sploh ne mislijo (kljub temu, da nas je vsevedni, vsemogočni in neskončno ljubeči stvarnik obdaril (ne kaznoval) z razumom)
Bolj kot si boga lahko predstavljamo, bolj je po naši - človeški podobi
Prispeval/a: MC dne
četrtek, 20. avgust 2009 @ 23:18 CEST
Dysan, kaj pa JE zate bog? Mi lahko to razložiš? Vse kar si naštel, da ni bog, je še vedno zelo malo v primerjavi s tistim, kar bi bog lahko bilo. Večina ljudi pravi, da verjame v boga, pa si ga sploh ne zna predstavljati. Nekateri slišijo na primer neke glasove v glavi in mislijo, da je to bog. Za nameček pa verjamejo še v hudiča in si domišljajo, da že kar VEDO, da tisti glasovi v glavi niso morda od hudiča.
Ko ljudje pravijo, da verjamejo v boga, v bistvu verjamejo v besedo, ki je lahko karkoli. Bolj kot je bog abstrakten, bolj izgineva – manj ga je, bolj kot je vse, manj obstaja kot entiteta, ki je vzrok in smisel. Bolj pa, kot je bog konkreten, bolj je po človeški podobi, bolj je samo projekcija naših želja in domišljije, bolj se mu je mogoče posmehovati in ga razkrinkavati – ker je vedno manj božanski in vedno bolj človeški. Tipičen primer takega boga je bog stare zaveze, ki se že kar v svojih desetih zapovedih razglaša, da je ljubosumen. Neumno in niti malo božansko. Predvsem pa človeško, prečloveško.
Prispeval/a: Hunter dne
nedelja, 4. oktober 2009 @ 16:52 CEST
prispeval: Hunter 04.10.2009
Pozdravljeni ! Neki filozof je v Meksiku pisal knjigo proti bogu dolgih devet let, vse mogoče utemeljitve da ga ni in ko je končal je napisal na koncu knjige HVALA BOGU DA SEM JO KONČAL.
Prispeval/a: MC dne
nedelja, 4. oktober 2009 @ 20:08 CEST
Hunter, naj te takoj potolažim, tudi jaz si večkrat rečem: Hvala bogu, da sem (spet) ateist, oziroma še večkrat: hvala bogu, ker nisem niti jud, niti kristjan, niti musliman. In če bi živel v politeistični Indiji, bi rekel: hvala bogovom, da sem ateist. Budizem pa je že itak religija brez boga, kar je približno tako, kot zapor brez sten.
Kar zadeva dokazovanja, pa je takole. Kolikor mi je poznano, ne poznam niti enega samega filozofa, ki bi se trudil dokazovati, da bog ne obstaja. Kaj šele, da bi o tem napisal knjigo.
Breme dokazovanja je vedno na tistemu, ki postavi neko trditev, ne na tistemu, ki jo zanika. In v človeški zgodovini kar mrgoli nadebudnežev, predvsem med krščanskimi apologeti, ki so se na vse kriplje trudili, da bi dokazali obstoj Boga. (npr. Avguštin, Anzelm, Duns Scot, Tomaž Akvinski,…) Sodobni filozofi (vključno s Kantom) so vse takšne (logične) dokaze argumentirano in seveda z uporabo logike ovrgli. Seveda s tem še niso dokazali, da Bog ne obstaja, dokazali pa so, da so bili vsi doslej predloženi dokazi za obstoj boga napačni.
Ampak, v sili hudič muhe žre (to je natanko tisti hudič, v katerega ne verjamem) – in potem se rojevajo anekdote, kot je recimo tale o "nekem" mehiškem filozofu.
No, Hunter, seveda mi lahko dokažeš tudi nasprotno, tako da:
1.) Navedeš ime in priimek tega filozofa
2.) Navedeš naslov njegove knjige
3.) Navedeš vir, ki dokazuje, da je domnevni filozof rekel to, kar praviš, da je rekel.
Če tega ne moreš, oziroma teh podatkov nimaš, mi najbrž ne boš zameril, če te bom smatral za čisto navadnega čvekača.
Anekdote so pač anekdote, miti so miti, zgodovinska dejstva pa so zgodovinska dejstva. Tako npr. kroži anekdota o tem, kako se je Thomas Paine, eden izmed ustanovnih očetov ZDA, na smrtni postelji pokesal in se spreobrnil v krščanstvo. No, dejstva so pa taka: Thomas Paine je svoje najbolj znamenito delo z naslovom »Čas razuma« (Age of reason), v katerem neusmiljeno propagira deizem (ki je dejansko samo oblika zgodnjega ateizma) in svobodo mišljenja, medtem ko napada institucijo Cerkve in krščansko doktrino, pisal v letih 1793-94, ko je in v času francoske revolucije čakal v zaporu na gijotino. Verjetno najbolj (pre)drzna ateistična knjiga vseh časov je bila napisana med čakanjem na smrtno kazen! Sreča je hotela (No, mogoče je imel prste vmes sam Bog), da se je Paine smrtni kazni izognil.
Mimogrede, ko smo že pri tem, podobne pravljice o spreobrnitvi na smrtni postelji krožijo tudi o Darwinu.
NE ZAMUDITE
Prosim za zdravo pamet
Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 13:45 CEST
Amen
Prosim za zdravilo proti raku
Prispeval/a: Svit Valovnik dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 21:37 CEST
Obema čestitam za pozitivne in uvidevne misli. Dobro bi bilo, ko bi se zavedali, da so naše misli energija in so vedno bumerang. Tisti, ki mislijo, da jim bo nekoč sojeno so v rahli zablodi, saj to si nenehno počnemo prav vsak trenutek. Če bi bili do sebe prizanesljivi v nestrpnosti in drugih pomankljivostih, bi dosti lažje shajali s soljudmi, saj smo kot človeštvo vendarle v SORODU.
Da, ljudje izumljamo marsikaj, od morale in poštenosti pa je odvisno kako se bodo dosežki rabili.
Prosim za zdravo pamet
Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 21:53 CEST
Lahko bi zapisal tudi »Hudič, odjebi!« Vseeno je.
Živeti se večno ne da. Nazadnje od nečesa moraš umreti. Pomembna pa je kvaliteta življenja, ampak če prosiš boga za lepo in prijetno življenje, se to zdi skoraj kot greh. Mimogrede, če verjameš medicini, zdravila za raka že obstajajo. In to več vrst. Sploh pa rak ni edina bolezen. Lahko bi prosili boga za panacejo. Potem bi dobili vse v enem paketu, umrli pa bi samo v primeru, ko bi nas kaka bomba ali tovornjak raztreščil na prafaktorje.
Če pa verjameš v krščanske pravljice, potem itak zdravil sploh ne potrebuješ, saj menda pomaga samo vera in kako romanje v Lurd ali Fatimo. Čemu sploh še zdravila? Zakaj ne bi dobri bog pomagal kar neposredno? V Markovem evangeliju na koncu piše, da verniki lahko prijemajo kače, pijejo strupe in ozdravljajo s polaganjem rok. Kakšna zdravila neki?
Hudo je, ko umirajo res mladi ljudje, ali ko umirajo ljudje, ki bi radi umrli, pa jim tega ne dovolijo. Če vidim kje smisel, je to v zmanjšanju trpljenja in možnosti, da ljudje dostojno umrejo. Ali da umrejo takrat, ko želijo sami, ne pa da jih neka sadistična teološka doktrina prisiljuje, da životarijo, ker »Bog tako hoče«. Morda pa bi morali tisti res pravi verniki prositi še za več trpljenja – vse to je menda dobra osnova za zveličanje.
Prosim za zdravilo proti raku
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 22:49 CEST
Potem ne bo potrebno odvecnih besed...
Dobri bog
Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 22:53 CEST
>>saj to si nenehno počnemo prav vsak trenutek.
Nikomur ne bo sojeno. In nihče si ne sodi sam. Nobene sodbe ni, razen tiste v naših glavah, zato da upravičujemo stvari ali jim dajemo smisel. Za vsem tem besedičenjem o nekakšni sodbi ali samoobsodbi pa se skriva samo perfidno krščansko/muslimansko ustrahovanje. Nič drugega.
Če si je kdo sodil že zdavnaj sam, potem si je Abrahamov bog, ko je pokazal, kakšen je v resnici:
Psalmi 137:9
Blagor mu, ki zgrabi in trešči tvoje otročiče ob skalo!
Jer 19:9
Dal jim bom jesti meso njihovih sinov in hčerá; jedli bodo meso drug drugega med obleganjem in v stiski, v katero jih bodo spravili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju.
http://www.youtube.com/watch?v=6twSN8ZS_VA
Na žalost pa ima večina ljudi raje sadističnega in krutega boga, ki pobija nedolžne otroke in ljudi pošilja v pekel, kot pa spoznanje ali misel, da smo popolnoma sami v mrzlem in prostranem vesolju.
Definicija
Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 23:02 CEST
Nekaj preprosto ne špila...
Lahko pa da se motim in je za vse kriv hudič ;-)
Bolj kot si boga lahko predstavljamo, bolj je po naši - človeški podobi
Prispeval/a: MC dne četrtek, 20. avgust 2009 @ 23:18 CEST
Ko ljudje pravijo, da verjamejo v boga, v bistvu verjamejo v besedo, ki je lahko karkoli. Bolj kot je bog abstrakten, bolj izgineva – manj ga je, bolj kot je vse, manj obstaja kot entiteta, ki je vzrok in smisel. Bolj pa, kot je bog konkreten, bolj je po človeški podobi, bolj je samo projekcija naših želja in domišljije, bolj se mu je mogoče posmehovati in ga razkrinkavati – ker je vedno manj božanski in vedno bolj človeški. Tipičen primer takega boga je bog stare zaveze, ki se že kar v svojih desetih zapovedih razglaša, da je ljubosumen. Neumno in niti malo božansko. Predvsem pa človeško, prečloveško.
Prosim za zdravilo proti raku
Prispeval/a: Hunter dne nedelja, 4. oktober 2009 @ 16:52 CEST
Pozdravljeni ! Neki filozof je v Meksiku pisal knjigo proti bogu dolgih devet let, vse mogoče utemeljitve da ga ni in ko je končal je napisal na koncu knjige HVALA BOGU DA SEM JO KONČAL.
Lep pozdrav
Lovska
Prispeval/a: MC dne nedelja, 4. oktober 2009 @ 20:08 CEST
Kar zadeva dokazovanja, pa je takole. Kolikor mi je poznano, ne poznam niti enega samega filozofa, ki bi se trudil dokazovati, da bog ne obstaja. Kaj šele, da bi o tem napisal knjigo.
Breme dokazovanja je vedno na tistemu, ki postavi neko trditev, ne na tistemu, ki jo zanika. In v človeški zgodovini kar mrgoli nadebudnežev, predvsem med krščanskimi apologeti, ki so se na vse kriplje trudili, da bi dokazali obstoj Boga. (npr. Avguštin, Anzelm, Duns Scot, Tomaž Akvinski,…) Sodobni filozofi (vključno s Kantom) so vse takšne (logične) dokaze argumentirano in seveda z uporabo logike ovrgli. Seveda s tem še niso dokazali, da Bog ne obstaja, dokazali pa so, da so bili vsi doslej predloženi dokazi za obstoj boga napačni.
Ampak, v sili hudič muhe žre (to je natanko tisti hudič, v katerega ne verjamem) – in potem se rojevajo anekdote, kot je recimo tale o "nekem" mehiškem filozofu.
No, Hunter, seveda mi lahko dokažeš tudi nasprotno, tako da:
1.) Navedeš ime in priimek tega filozofa
2.) Navedeš naslov njegove knjige
3.) Navedeš vir, ki dokazuje, da je domnevni filozof rekel to, kar praviš, da je rekel.
Če tega ne moreš, oziroma teh podatkov nimaš, mi najbrž ne boš zameril, če te bom smatral za čisto navadnega čvekača.
Anekdote so pač anekdote, miti so miti, zgodovinska dejstva pa so zgodovinska dejstva. Tako npr. kroži anekdota o tem, kako se je Thomas Paine, eden izmed ustanovnih očetov ZDA, na smrtni postelji pokesal in se spreobrnil v krščanstvo. No, dejstva so pa taka: Thomas Paine je svoje najbolj znamenito delo z naslovom »Čas razuma« (Age of reason), v katerem neusmiljeno propagira deizem (ki je dejansko samo oblika zgodnjega ateizma) in svobodo mišljenja, medtem ko napada institucijo Cerkve in krščansko doktrino, pisal v letih 1793-94, ko je in v času francoske revolucije čakal v zaporu na gijotino. Verjetno najbolj (pre)drzna ateistična knjiga vseh časov je bila napisana med čakanjem na smrtno kazen! Sreča je hotela (No, mogoče je imel prste vmes sam Bog), da se je Paine smrtni kazni izognil.
Mimogrede, ko smo že pri tem, podobne pravljice o spreobrnitvi na smrtni postelji krožijo tudi o Darwinu.
Thanks God for the Age of Reason!
Thanks God for the Origin of species!
Prosim za zdravilo proti raku
Prispeval/a: Hunter dne nedelja, 4. oktober 2009 @ 21:58 CEST
Good night and have a peace sleep
Hunter
Definicija
Prispeval/a: osh-kosh dne ponedeljek, 5. oktober 2009 @ 06:08 CEST
ali si opazil da odgovarjas na post ki ga sploh se nisem napisal?!!!!