Zrak je najpomembnejša hrana za možgane. Že zgolj nekaj minut brez zraka jim lahko povzroči nepopravljive poškodbe, zato tako trepetamo od strahu pred kapjo in smo pripravljeni početi (in zaužiti) marsikaj, da do tega ne bi prišlo. Na najpomembnejše pa praviloma pozabimo - dihanje!

V naši kulturi dihanje ni na seznamu veščin, ki bi se jih bilo treba naučiti. Ko ste se rodili, so vas udarili po ritki, da so pljuča sprejela kisik prvega vdiha … in s tem so se inštrukcije končale. S tem, kako ste dihali od takrat naprej, se ni ukvarjal nihče - dokler ni morda prišlo do kakšnih težav z dihali.

Veš, kaj piješ: Kako (ne)odvisni ste od alkohola? Je čas za »suhi« januar?
Slovenci smo narod, ki vse pomembne življenjske dogodke, druženja, praznovanja, zabave izkoristi za zdravice z alkoholnimi pijačami. Številni posegajo po alkoholnih pijačah tudi za sprostitev, ko so v stresu ali jim je preprosto dolgčas. Ker je bilo v preteklih mesecih veliko »priložnosti«, naj bo januar »suhi« mesec, torej mesec brez alkohola.

Leta 2021 je bila po podatkih NIJZ registrirana poraba alkohola 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar nas uvršča med države z zelo veliko porabo alkohola. V Sloveniji redno potekajo številne preventivne kampanje, ki opozarjajo na posledice pitja alkoholnih pijač, za katero je značilna tako imenovana »mokra kultura«.

Piše: Ajša Kranjc

Melatonin, ključ do polne starosti
Dr. Walter Pierpaoli, dr. med., je prepričan, da je odkril telesno uro, po kateri se odvija življenje in staranje. Nahaja se v za grah veliki žlezi globoko v možganih – češeriki. Ta žleza nadzira naše cirkadialne ritme, ritme dneva in noči, ki povedo, kdaj je čas za spanje in kdaj za delovanje. Toda ne le to, pomembna žleza po njegovih besedah nadzira ritme življenja samega. Ko njeno delovanje usahne, nastopi staranje.

Češerika je nadzornik vseh nadzornikov v našem telesu, saj kot glavna žleza z notranjim izločanjem uravnava delovanje vseh drugih žlez. Zato njeno delovanje čuti prav vsaka celica človeškega telesa. Pomaga uravnavati hormonske ritme, imunsko odpornost, popravilo celic ter vpliva na našo rast in razvoj od otroštva do odraslosti. Vsebuje pigmentne celice, podobne tistim v naših očesih, in se odziva na obdobja svetlobe in teme, ki jih zazna in sporoči oko.

Starejši še pomnijo rek, »živeti kot bubreg v loju«, s katerim opisujemo življenje, v katerem nam ničesar ne manjka. Od kod se je vzela ta ljudska modrost? Očitno so ljudje nekoč fiziologijo poznali bolje, kot jo dandanes. Vedeli so, česa posamezni organi ne marajo, prav tako, kaj jim dobro dene. Tako je že Hildegarda vedela, da za trdno zdravje možganov in živčevja, pa tudi ledvic in rodil potrebujemo kakovostne maščobe.

Telo iz maščob izdeluje hormone, brez katerih ni rodnosti in varne nosečnosti. Tudi v menopavzi nekaj rezervne maščobe zagotavlja manj burno hormonsko dogajanje, saj telo z dovolj hormoni lažje proizvaja in »prepakira« potrebne hormone.

Dolga leta so bila jajca na seznamu prepovedanih živil, saj vsebujejo holesterol. Zdravniki so nas svarili, da lahko pojemo največ dve jajci na teden, če ne želimo ogroziti svojega zdravja. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da holesterol iz živil ne vpliva na krvni holesterol. Tako jajca končno dobivajo vlogo najpopolnejšega vira beljakovin. Mnogi jajca imenujejo celo super živilo, spet drugi jim nasprotujejo. Kakšna je torej resnica o jajcih?

Mit o škodljivih učinkih nasičenih maščob in holesterola iz živil živalskega izvora se počasi, a vztrajno umika. Sodobna znanost zagotavlja vedno več dokazov, da nasičene živalske maščobe ali holesterol nimajo nobene veze z značilnimi bolezni sodobnega človeka, kot so bolezni srca in ožilja. Številni znanstveni dokazi namreč kažejo, da kronična vnetja v arterijah izhajajo iz prekomernega uživanja rafiniranih ogljikovih hidratov (sladkorja in moke) in prekomernega uživanja rastlinskih olj, bogatih z  maščobnimi kislinami omega-6.

Čas za nove smernice glede izpostavljanja sončni svetlobi?
Sončna svetloba je lahko neprecenljiv dar in prekletstvo obenem - še posebej z vidika našega zdravja. Po eni strani je izpostavljenost sončnim žarkom zelo koristna. To namreč omogoča tvorbo vitamina D v telesu, obenem pa imajo lahko sončni žarki pozitiven vpliv na počutje. Vendar je izpostavljanje soncu povezano tudi s številnimi tveganji.

Sončni žarki lahko seveda povzročijo precej hude opekline, hkrati pa so povezani z nevarnostjo za kožnega raka. Tako je pomembno, da poiščemo zlato sredino. Toda kje natančno poteka meja med koristnim in škodljivim izpostavljanjem sončnim žarkom? Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v znanstveni reviji PNAS, menijo, da so trenutne smernice zastarele in da je čas za posodobitev …

V dolgih zimskih večerih si radi privoščimo toplo odejo, dobro knjigo in dišeč čaj. Kakšna čajna mešanica nas bo podprla, pa ni vseeno, saj si z njo lahko resnično ogrejemo telo in dušo ali pa tudi povzročimo telesu več škode kot koristi.

Če želimo uživati res kakovostne čaje, je dobro najprej vedeti, kako naša domača zelišča za čaje pravilno shraniti, da bodo ohranila največjo moč.

Ko se odločimo, da jih bomo med seboj mešali, pa moramo biti pozorni predvsem na naslednje: različni čaji so kot različna glasbila v orkestru in morajo biti med seboj čim bolj uglašeni.

Veš, kaj piješ: Čas je, da alkoholne pijače opremimo z zdravstvenimi opozorili
Alkohol pije več kot dve milijardi ljudi po vsem svetu, največjo porabo alkohola na prebivalca pa ima Evropska regija. Leta 2016 je zaradi rabe alkohola umrlo približno 3 milijone ljudi po vsem svetu, kar predstavlja 5,3 odstotke vseh smrti.

Tudi v Sloveniji pitje alkohola predstavlja resen javnozdravstveni problem, tako med mladostniki kot odraslimi. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji je nad povprečjem EU, prav tako pa je nad povprečjem umrljivost zaradi alkohola.

Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira: Študent, tudi sam lahko pripraviš dober obrok
Prvi kolokviji na fakultetah so že za študenti. Ob tem kljub stiski s časom, ne pozabite na ustrezni prehrana, Ta vpliva na splošno zdravje in počutje, s tem pa se poveča tudi naša delovna storilnost in motivacija za učenje.

Čeprav se študentje pogosto, tudi zaradi stiske s časom, prehranjujejo ne študentske bone, je priprava obroka doma lahko prijeten in koristen odklop.

Ozkolistni trpotec jeseni ponuja drugačen nabor zdravilnih učinkovin, kot tisti, ki ga nabiramo spomladi.

Trpotec je sicer zelo vsestranska rastlina, vendar jeseni ni primeren za pripravo sirupa. V tem času je zelo bogat z rudninami, zato ga moramo zaužiti v celoti - v poparkih in precejenih sirupih namreč ne bomo dobili vsega.

Jesenski trpotec nam bo precej okrepil imunski sistem in nam pomagal tudi, če smo že zboleli, saj bo ublažil potek bolezni.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Slike, ki nam ostrijo intuicijo in nas duhovno prebujajo
»Pogled usmerite v središče mandale. Umirite ga in jo opazujte pet minut ali več. Sprožil se bo proces harmonizacije. Mandala ima enak učinek kot magnet. Na neharmonične dele duše deluje tako, da v njej sproži ritmični proces in s tem vzpostavi ponovno ubranost v duši, kar je ugotovil že Carl Gustav Jung. Temu pritrjujejo tudi izkušnje ljudi, ki uporabljajo mandale,« pravita njihovi ustvarjalki Vanda Omejc in Gabrijela Železnik. Ustvarjata jih že štiriindvajset let, in to skupaj.

Njuna umetniška dela navdušujejo otroke, mladostnike in odrasle (Mandalavaga.si). Pojasnili sta nam, kako jih ustvarjata in kaj sploh so mandale.

Piše: T. S. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Laserska ura uravnava tlak, sladkor, holesterol, lajša bolezni srca in ožilja …
Kar smo nekoč lahko le videli v znanstvenofantastičnih filmih, je zdaj lahko na naši roki. Na levo zapestje si zapnemo oddajnik hladne laserske svetlobe v obliki ure. Ko nastavimo čas in moč svetlobe, začne s spodnje strani, ki je v stiku s kožo, svetiti laserska svetloba v rdeči, modri, zeleni in rumeni barvi.

Vsaka na svoj način deluje blagodejno na telo. Na naši roki tako hkrati potekajo tri obravnave. Akupunktura energijskih meridianov brez igel. Protibolečinsko delovanje brez katerih koli učinkovin. In delovanje od zunaj na kri. Vse to pa povsem neslišno in neboleče. Pa naj kdo reče, da to ni vesoljsko …

Zmanjšajte račune za ogrevanje - tudi manjši ukrepi prinesejo prihranke
Burno dogajanje na svetovnih trgih (ne samo na energetskem) se odraža tudi na položnicah za ogrevanje. Vlada določa najvišje dovoljene cene več energentov, kar pomeni, da so zneski nižji, kot bi bili brez regulacije.

Ker pa dobavitelji cene skoraj brez izjem postavljajo na najvišjo dovoljeno raven, razlik in manevrskega prostora za prihranke z zamenjavo dobavitelja trenutno ni. Vseeno lahko z določenimi ukrepi privarčujemo.

V tednu med 24. do 28. oktobrom obeležujemo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, opozarjamo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in s tem povezanimi zdravstvenimi in finančnimi posledicami. Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih odnosov na delovnem mestu in lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.

Psihosocialna tveganja predstavljajo največje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko od 50 % do 60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znašajo letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU več kot 4 % bruto družbenega proizvoda.

Piše: Ivan Soče v novi številki

Po definiciji je vitamin snov, ki je nujna za življenje in je telo samo ne tvori. Po tej definiciji vitamin D pravzaprav ni vitamin, saj ga telo sintetizira, ko smo izpostavljeni sončnim žarkom, zato ga imenujemo tudi "vitamin sonca". Čeprav gre bolj za hormon, ga iz zgodovinskih razlogov še vedno uvrščamo med vitamine.

V zadnjem desetletju znanstveniki ugotavljajo, da so s pomanjkanjem tega vitamina povezane številne bolezni in ne zgolj rahitis, kot je veljalo doslej. Število raziskav drugih vitaminov v enem letu se skoraj ne spreminja, število študij o koristnosti vitamina D pa se je v zadnjih letih potrojilo: v letu 2000 je bilo opravljenih 1142 raziskav, v letu 2012 pa 3877. Zdi se, da je "sončni vitamin" postal najpomembnejši vitamin pod soncem, in mnogi prisegajo, da upravičeno.

V ponedeljek, 17. oktobra 2022, se je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pričelo s cepljenjem proti gripi v sezoni 2022/23. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Tudi letos je cepljenje proti gripi brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Kje se je možno cepiti?
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ-ja se je potrebno predhodno naročiti.

Ambulante - kontaktni podatki za naročanje in delovni čas

Piše: Tatjana Svete

Jesti in živeti moramo, kot je v danem trenutku koristno, ne po statističnih napotkih
Nataša Klarič, edina strokovnjakinja v Sloveniji ter ena redkih v Evropi in svetu za svetovanje o prehrani po krvnih skupinah in prehrani po GenoTipu, se je v svoji rani mladosti, dobri dve desetletji, včasih bolj in včasih manj uspešno borila s kilogrami, razdraženim želodcem in zaprtjem.

Pred devetimi leti so ji zdravniki povedali, da ima gastroezofagealno refluksno bolezen, da so ji popustile mišice med požiralnikom in želodcem ter med želodcem in dvanajsternikom, tako da se njuni sokovi mešajo, prebava pa je neučinkovita. Predpisali so ji trajno jemanje zdravil za zmanjševanje želodčne kisline.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Na školjki ne sedite predolgo
Hemoroidi, ki povzročajo nevšečnosti številnim ljudem, so ena od najpogostejših bolezni sodobnega časa. Težave s hemoroidi naj bi vsaj enkrat v življenju izkusilo kar 60 do 90 odstotkov ljudi. Pojavljajo se tako pri ženskah kot pri moških, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti. Hemoroidi so tudi predmet dvomov in strahov pred resnimi boleznimi.

Po eni strani je takšen strah koristen, saj ljudi prisili, da gredo k zdravniku, in četudi je v večini primerov neupravičen, obisk zdravnika omogoči diagnosticiranje hujših bolezni, kar pa se k sreči zgodi dokaj redko. Čeprav obstajajo številne domneve o pravem vzroku za nastanek hemoroidov, je ta še vedno neznanka.

V Sloveniji vsako leto približno 80 otrok in mladostnikov zboli za rakavo boleznijo, pri čemer jih približno 20 odstotkov boj z zahrbtno boleznijo izgubi. Septembra si zato prizadevamo ozaveščati o otroškem raku, saj lahko s kolektivno zavestjo in razumevanjem junakom 3. nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani pomagamo v njihovem boju (za življenje).

Tudi vsak od nas lahko doprinese k boljšemu jutri, saj neprofitno društvo Junaki 3. nadstropja v septembru zbira namenska sredstva za nakup naprave, ki bo v pediatrični kliniki pomagala pri zdravljenju otrok.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

V šarenici so zapisi preteklih in sedanjih bolezni, pa celo zaznave prihodnjih
Oči so ogledalo duše, hkrati pa tudi zrcalo delovanja telesa. V očesni šarenici, irisu, so zaznavne sledi naših preteklih in sedanjih bolezni, pa celo zaznave prihodnjih bolezni. Tega ni mogoče videti s prostim očesom, pač pa s posebno kamero, iridokamero.

V šarenici je mogoče zaslediti znake različnih oblik, barv in globin, ki razkrivajo naša bolezenska stanja. Iridodiagnostiko nam je razgrinjal iridolog in bioresonančni terapevt Daniel Đorđević iz Lah medikal centra s Klanca pri Komendi.

Medicinski strokovnjaki so se nedavno spravili nad predsednika vlade Goloba, češ da je z izjavo, da sta sonce in morje odlično zdravilo proti virusom, užalil stroko. Ali je predsednik vlade v resnici podal nepremišljeno izjavo - ali pa so nepremišljeni odzivi tako imenovane stroke, ki pozablja, da obstajajo številni dokazi, ki kažejo na to, da z njegovo izjavo ni nič narobe.

Da je sonce v resnici zdravilno, so dokazali že pred več kot stoletjem, ko je Auguste Rollier leta 1903 ob pomoči sončne svetlobe uspešno zdravil tuberkulozo. Po drugi svetovni vojni so s sončenjem dokumentirano ozdravili 1746 od 2167 tuberkuloznih bolnikov, kar je izjemen uspeh. Metoda je bila neuspešna zgolj pri bolnikih z zelo napredovalo boleznijo.

Covid in gripa si delita kar nekaj podobnih simptomov. Razlikovanje med boleznima zgolj na podlagi simptomov je lahko tako precej zahtevno. Edina rešitev je testiranje, zanesljivi rezultati pa seveda niso na voljo nemudoma. Vendar bo v prihodnje situacija morda drugačna. Kalifornijskim raziskovalcem je namreč uspelo ustvariti algoritem za razlikovanje med gripo in covidom samo na podlagi simptomov.

Algoritem bi bil seveda lahko v veliko pomoč zdravnikom pri ugotavljanju, kateri virus je najverjetneje v ozadju. To sicer ne bo moglo povsem nadomestiti testiranja, vendar bi lahko šlo za dragoceno orodje za hitro prepoznavanje bolnikov, pri katerih je verjetnost za to, da so se okužili z novim koronavirusom, še posebej velika. Algoritem je bil podrobneje predstavljen v prispevku, ki je bil objavljen v zadnji številki revije Quality Management in Health Care´s.

Piše: Sonja A. Mrak

SKRIVNOST TELESNE URE
Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 - 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri - odvisno od vrste. Tako je profesor medicine in botanike, ki je bil obenem zelo praktičen mož, leta 1751 ugotovljeni dnevni ritem rastlin uporabil za izdelavo svoje botanične ure, ki so jo sestavljale v krog zasajene rastline.. To je bil zares barvit primer uporabnega znanja.