Tamara Urbančič: »Potrebno je delati z otroki ter jim povedati in pokazati, da se splača pridelovati hrano doma.«

Šolski ekovrt, projekt Inštituta za trajnostni razvoj, otrokom omogoča tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Seznanijo se s pomenom lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Poleg tega projekt neposredno prispeva k zmanjšanju izpustov z delno samooskrbo vrtcev in šol, kar prinaša tudi finančne prihranke.

Udeleženci včerajšnjega posveta na Gimnaziji Šiška so spoznali dobro prakso Šolski ekovrtovi in si ogledali ekovrt omenjene gimnazije. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj in s Skupnostjo občin Slovenije.

Pri nakupovanju kozmetičnih izdelkov in čistil se pogosto soočamo z dilemo, kateri proizvod oziroma znamka je/ni testirana na živalih. Nekatera podjetja izrecno zapišejo na embalažo, da izdelek ni testiran na živalih, nekatera tega ne omenjajo, čeprav se testiranja ne poslužujejo, veliko pa jih uporablja teste na živalih in se s tem ne hvali.

Dodatna težava pri izbiri je še, da slovenski trgovci pomanjkljiv prevod opisa tujega izdelka prelepijo čez izvirni zapis na embalaži in tako včasih ne vemo, kaj kupujemo z vidika odnosa do živali. Organizacije za zaščito živali po svetu, kot je PETA, objavljajo ažurne sezname podjetij, ki svoje izdelke testirajo oziroma ne testirajo na živalih, a ti seznami niso docela uporabni za slovenski trg, ker številnih tam naštetih izdelkov pri nas ni naprodaj.

Agencija RS za okolje (ARSO) skupaj z mednarodnimi partnerji predstavlja rezultate projekta »Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi – DMCSEE«. Gre za projekt na področju spremljanja in upravljanja suše v Evropi in ga je financirala EU preko mednarodnega programa sodelovanja.

Suša, ki je del podnebne spremenljivosti, je v zadnjih desetletjih povzročila veliko škode po vsem svetu in je prizadela tudi gospodarstvo ter življenje na sploh. Ker je jugovzhodna Evropa med območji, ki so za sušo najbolj občutljiva, se pričakuje, da bo pomanjkanje vode predstavljalo še večji problem. Pobudo za ustanovitev Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi sta konec prejšnjega stoletja dala Mednarodna komisija za namakanje in Sekretariat konvencije za boj proti dezertifikaciji in suši.

Japonski, ki je pred tedni zaustavila 50 jedrskih reaktorjev, sedaj grozi električni mrk. Tamkajšnja vlada je gospodinjstva in podjetja pozvala, naj zmanjšajo porabo električne energije za vsaj 15 odstotkov; v nasprotnem primeru lahko v državi pride do električnega mrka.

Poziv k zmanjšanju porabe energije bo veljal do septembra. "Nujno moramo varčevati z energijo. Po nesreči v *censored*ušimi in ob zaprtju elektrarn je količina proizvedene energije kritična. Poskušali bomo najti ustrezno rešitev, do takrat pa nam morajo z varčevanjem pomagati tudi ljudje," je povedal Osamu Fujimura z gospodarskega ministrstva.

Sončna energija postaja vse pomembnejša kot obnovljiv vir energije. Zato nam trg ponuja vse bolj pestro paleto novih solarnih izdelkov za našo vsakdanjo uporabo, kot alternativo tradicionalnim; od vse bolj pogosto videnih streh prekritih s solarnimi paneli, do solarnih grelcev za vodo in celo do solarnih polnilnikov za mobilne telefone, sedaj pa morda še solarne svetilke kot ulično razsvetljavo….več na MisliZeleno.net.

Varčevanje države bo glede na rebalans proračuna zelo prizadelo tudi Triglavski narodni park (TNP), katerega programsko delovanje bo z omejenimi sredstvi močno okrnjeno. Predvsem evropska sredstva pa so tista, ki parku omogočajo razvoj novosti. Zadnja izmed njih je mobilna informacijska točka, ki so jo danes predstavili na Bledu.

Boljša informiranost, večja povezanost
Mobilna informacijska točka, ki jo sestavljata predelano kombivozilo in oprema, namenjena za predstavitve v različnih okoljih in ob različnih dogodkih, bo še bolj povezala park z ljudmi, ki v njem živijo ali vanj prihajajo, je na novinarski konferenci na Bledu poudaril direktor TNP-ja Martin Šolar. Gre za prvo tovrstno premično informacijsko točko v Sloveniji, 90.000 evrov vredno naložbo pa se je večinoma pokrila v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija Avstrija.

Piše: Elena Dragičevič  za Slovenijo

Kaj pa če bi…? Če bi bilo zdravje osnovni motiv,nediskutirana prioriteta ali najpomembnejši nacionalni interes države, kakšno bi bilo potem naše življenje? Verjetno bi vlada sprejela zakone, ki dovoljujeo samo eko in bio izdelke in celotno gospodarstvo bi se moralo usmeriti v samo eko in bio izdelke.

A ne bi to pomenilo drugačno pot razvoja, nekakšno pot perspektive, ki bi z novimi potrebami po izključno eko in bio izdelkih, lahko zagotovila visoko stopnjo povpraševanja po drugačnih,novih izdelkih? Kaj ni to nova poslovna priložnost, pa ne samo za podjetne, celotno družbeno dogajanje eko in bio perspektive bi spremenilo naša življenja za vedno.

Obveščamo vas, da je Generalni direktorat Evropske komisije za okolje v okviru Zelenega tedna začel nov del kampanje Prebujena generacija, ki se tokrat poleg splošnega osveščanja javnosti o učinkoviti rabi virov osredotoča posebej na čezmerno porabo vode.

Velika količina t.i. skrite vode, ki jo potrebujemo za proizvodnjo izdelkov in storitev, prihaja iz regij, ki pogosto trpijo zaradi resnega pomanjkanja vode. Z vodo povezane težave, kot so hude suše na jugu celine in vse večje povpraševanje po vodi zaradi demografskih in ekonomskih sprememb, kažejo na to, da je voda – tako kot vsi naravni viri v Evropi – pod naraščajočim pritiskom in da jo moramo začeti bolj učinkovito uporabljati.

Uporabniki Snage bodo skladno z novim odlokom v prihodnjih mesecih prejeli dodatne zabojnike za embalažo, v Ljubljani pa tudi za papir. Čakajo jih tudi spremenjene frekvence odvoza odpadkov.

Na novinarski konferenci so predstavniki ljubljanskega komunalnega podjetja pojasnili, da je bil v uradnem listu v petek objavljen odlok o zbiranju in prevozu odpadkov, ki prinaša več sprememb za uporabnike storitev Snage. Cena storitev Snage za zdaj ostaja enaka, globe za kršitve pa se večinoma znižujejo.

Spoštovani, g. Premier Janez Janša.

Pišem Vam v zvezi z vašim enodnevnim obiskom pri predsedniku italijanske vlade g.Mariu Montiju, ki ga načrtujete za 12. junija.

Zaradi nerešenih problemov v zvezi z nameravano izgradnjo plinskimi terminalov in drugih okoljskih pomembnih na Italijanski strani, ki bi imeli in nekateri že imajo tudi čezmejne vplive na okolje, Vas prosimo za kratek sestanek med vami in predstavniki AAG, še pred vašim odhodom v RIM.

Vodilno vprašanje za ali proti jedrski energiji bi moralo biti, ali gre za trajnostni energetski vir. Če izhajamo iz definicije trajnostnega razvoja Bruntlandine komisije, se torej vprašamo, »ali jedrska energija izpolnjuje današnje potrebe brez omejevanja možnosti bodočih generacij, da bodo izpolnile svoje potrebe?«.

Pri iskanju odgovora moramo upoštevati:

… da uran ni obnovljiv vir. Menda je zalog za nekaj desetletij. Kaj pa potem?

Spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen z novo kampanjo poziva k ustavitvi poplave oglasnih plakatov zunaj urbanih naselij. Umanotera je podpornik kampanje in vabi k podpisu poziva na spletni strani www.tretjiclen.si.

Število oglasnih plakatov kljub nasičenosti in vedno večjemu odporu javnosti nebrzdano raste. Podoba slovenskega podeželja se spreminja. V naši krajini ne prevladujejo več kozolci, gnezda štorkelj ali pogledi na vršace. Našo pokrajino vse bolj opredeljujejo vsiljiva oglasna sporočila, kot bi živeli v deželi nebrzdanega potrošništva in ne v državi aktivnih državljanov, kjer je javni interes pomembnejši od partikularnih interesov kapitala.

Nudenje storitev in produktov s področja učinkovite rabe energije (URE) je v svetu ogromen posel. Tu je veliko priložnosti za vse, a treba je biti inovativen, drzen, je na današnjem seminar Modro gospodarstvo ali »kako zaslužiti z učinkovito rabo energije« povedal Miha Valentinčič, ki na Petrolu vodi oddelek za energetske rešitve. »Danes je v svetu ena glavnih tem energetska učinkovitost in ne več toliko obnovljivi viri energije (OVE)«.

»Cene energentov rastejo, tudi dajatve na energente in na to ne moremo vplivati. Potreba po energiji v svetu bo rasla, predvsem zanimivo pa je, na katerih področjih bo rasla,« meni Valentinčič, ki ob tem dodaja, da bomo v Evropi tekočih goriv v prihodnosti potrebovali približno toliko kot danes.

Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20, 25
1000 Ljubljana

Spoštovani!

Po podatkih Italijanskega Sindikata iz Trsta, ki smo jih preverili, prihaja jutri transport odpadkov na železniško postajo Žavlje v Italiji iz Marcianise (Caserta) - NEAPELJ. Odpadki, ki so sumljive »kakovosti« se bodo kurili v sežigalnici odpadkov »TRST«.

Emisijski izpusti pri kurjenju teh odpadkov bodo imeli direktni vpliv na čezmejno onesnaževanje Slovenskega ozemlja, med drugim tudi otroškega letovišča Debeli Rtič.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država Evrope, a gozdove in les premalo cenimo, peša pa tudi lesnopredelovalna industrija. Leta 1985, na svojem vrhuncu, je panoga zaposlovala skoraj 50 tisoč delavcev, danes komaj 20 tisoč. Poglavitna vzroka sta prevelika davčna obremenitev in premajhna akumulacija, so poročali in ob tem dodali, da naj bi z novo strategijo, panoga spet zaživela.

Predsednik združenja za les Igor Milavec namreč opozarja: "Proračunski porabniki bodo morali razumeti, da ta ekonomija teh obremenitev ne zmore več. Če še zdaj ne (bodo razumeli, op. p.), ko je tretji kritični moment, potem lahko računamo, da se bo ta industrija praktično sesula."

Terjatev takojšnje priprave ustrezne zakonodaje s področja smradu ter škodljivih in rakotvornih izpustov v ozračje.

Alpe Adria Green, odnosno njen predsednik je 23.04.2012 po sestanku med ministrstvom za Kmetijstvo in Okolje ter NVO, predal ministru g. Francu Bogoviču predloge in zahteve AAG, istočasno pa so bile te posredovane na njegov e-naslov posredovane iz e- naslova alpeadriagreen@gmail.com.

V gradivu, katerega smo predali v roke g. Ministru in poslali, kot prilogi po e-pošti, sta tudi: ZADEVA: UREDBA O EMISIJI VONJA – ZAHTEVA, podpisana s strani AAG po pobudi Civilne iniciative Pirniče in z podporo Novih idej za geografski razvoj območja Ilirske Bistrice, Civilne iniciative za varstvo okolja Planinska vas, Civilne pobude Vodni krog (Postojna), Civilne iniciative Škofja Loka ter Okoljskega gibanja PROTEUS iz Bele krajine ter dopis AAG na MKO o ureditvi zakonodaje na področju izpustov plinskih motorjev iz bioelektraren in soproizvodenj toplote in elektrike na fosilne energente, ter primernosti subvencioniranja in sofinanciranja države z zahtevkom za takojšnjo splošno diferenciacijo okoljsko sprejemljivih in tehnološko naprednih tehnologij skozi ustrezne spodbude, oziroma zmanjšanje spodbud za neprimerne tehnologije ter uskladitev Slovenske zakonodaje emisij škodljivih plinov z Evropsko.

»Krčenje proračuna na področju okolja je najbolj dramatično in nesorazmerno globoko glede na druge resorje,« predlog rebalansa proračuna za letošnje leto komentira direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Primerjave so sicer dokaj zahtevne, saj je bila ob vladnem prestrukturiranju zamegljena sledljivost in preglednost rebalansa.

Hitri primerjalni izračun pa pokaže, da so najbolj drastično skrčene naslednje postavke:

Ravnanje z odpadki za 51 milijonov evrov ( zmanjšanje za 80%)

Raba voda in upravljanje z njimi za 80 milijonov evrov (zmanjšanje za polovico)

Ne mislimo povsem dobesedno temveč, da so dom in stvari, ki jih uporabljate v domu, okolju prijazni. Žal pri gradnji in opremljanju vse premalo mislimo na okolje. Vplivi se sicer ne poznajo takoj, čez nekaj let pa zagotovo. Že z majhnimi spremembami pa lahko poskrbite za prijaznost do narave in v takšnem domu se boste tudi vi bolje počutili. Glavno vodilo pri opremljanju naj bo tako reciklaža in ponovna uporaba.

Zeleni dodatki za dom
Ko kupujete dodatke za dom poiščite trgovine, ki prodajajo izdelke iz reciklirane embalaže. Na trgu dobite marsikaj, od pisanih košar narejenih iz recikliranih vrečk za čips do organske posteljnine in vinskih kozarcev iz recikliranega stekla.

“V lovu na trajnost” (»HUNTing for sustainability«, krajše HUNT) je interdisciplinaren mednaroden raziskovalni projekt, financiran iz 7. okvirnega programa EU in se ukvarja s širšim pomenom lova v 21. stoletju. Projekt je trajal tri leta in pol in se je konec aprila 2012 zaključil.

Splošni cilj projekta je oceniti družbene, kulturne, ekonomske in ekološke funkcije in vplive lova skozi široko paleto različnih pogledov in primerov. Projekt je potekal v šestih različnih vzorčnih regijah: Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Španiji, severnih Dinaridih in Vzhodni Afriki. Na Hrvaškem in v Sloveniji (severni Dinaridi) smo se osredotočili na raziskovanje različnih vidikov upravljanja z rjavim medvedom.

Danes marsikdo nima niti za kruh. Na drugi strani pa se dogaja legalizirana sistemska zloraba. Zaračunavajo nam prispevke na električno energijo, toploto, goriva. Vsak mesec plačamo npr. pri položnici elektrike Prispevek po 64.r členu Energetskega Zakona namenjenega podpori proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji (kogeneraciji) z visokim izkoristkom, da ne naštevamo drugih prispevkov !

Kam pa vse to gre ? No ja, Borzam in Ekosklad seveda ! Lepo, vsaj nekdo, ki skrbi za naše zdravje in  za okolje. Bravo, pa smo pri zavezah Kyota. Toda ali ne predstavlja Kyoto sporazum predvsem okoljske zaveze pomembne tudi za bodoče rodove ? Hm, ja seveda. Kako pa, da potem Borzen in Ekosklad ne poskrbita npr. namesto okoljskih organizacij za vsakoletno čistilno akcijo in za ureditev nešteto drugih svinjarij dežele Šentflorjanske, ki jih z našim denarjem financirata!

Nevenka Perne, 49 let, agronomka iz Ljubljane, izhaja iz družine, kjer so se ukvarjali z rejo kokoši in petelinov. Ko je prišel dan zakola, je vedno odšla od hiše, saj enostavno tega ni zmogla podpirati. Ker ni pomagala pri tem krvavem delu, je bila okregana. Pred časom je bila njena ljubezen do živali ponovno na preizkušnji, ko so v njeno življenje ponovno prišli petelini in kokoši.

Kje ste dobili peteline in kokoši?
Vedno sem si želela imeti v vrtu kakšno račko. In ko sem dobila te, sem dobila še dve kokoški. Vse lepo in prav, dokler ni ena od njiju začela sedeti v gnezdu kokošnjaka dneve in dneve. Njena naravna želja, da zvali piščančke, me je tako prevzela, da sem odšla k rejcu kokoši po nekaj oplojenih jajc, v dvomih, da se bo iz tega sploh kaj izvalilo. Pa se je. Devet čudovitih piščančkov. Z mojo in hčerkino skrbjo in ljubeznijo so zrasli v šest  petelinov in tri kokoši.

Afrika, kjer v pomanjkanju vode živi več sto milijonov ljudi, naj bi ležala na podzemnih vodonosnikih. Količine novoodkritih vodnih virov naj bi bilo kar 100-krat več, kot je je na površini. Po vsej Afriki v pomanjkanju ali celo brez vode živi okoli 300 milijonov ljudi. Glede na hitrorastoče število prebivalcev pa naj bi se povpraševanje po njej še povečalo. Prebivalstvo je namreč življenjsko odvisno od rek in jezer, ki v deževni sezoni namočijo le pet odstotkov obdelovalnih površin.

Nekaj vode tudi v severozahodnem delu Somalije
Raziskovalci z britanskega geološkega raziskovalnega centra (British Geological Survey) in University College London (UCL) so naredili natančnejšo analizo in zemljevid, kje točno naj bi bili ti podzemni vodni viri. Po njihovih podatkih naj bi bila največja nahajališča vode v severnem delu države v Libiji, Alžiriji, Egiptu inSudanu.

4. maja 2012, se je pred cirkusom Paolo Orfei, ki bo v Sloveniji gostoval do konca julija, zbralo okoli 40 nasprotnikov cirkusov, ki za profit izkoriščajo živali. Z letaki, transparenti, posnetki dresur, ki so jih lahko mimoidoči videli na prenosnem računalniku, so poskušali obiskovalcem razložiti, zakaj cirkus z živalmi predstavlja eno izmed tradicij, kakršne so v zgodovini morale izumreti.

Medvedi, sloni, tigri in ostale živali niso nikoli prostovoljno vozile kolesa, stale na glavi, hodile po žogah ali skakale skozi goreči obroč. Nikoli niso izvajale teh nenaravnih trikov, ker bi si to želele. Vse to počno samo zato, ker jih je strah posledic, če tega ne bi storile, strah pred ponovnimi udarci.