Na turizem v Alpah v današnjem času večinoma ne gledamo več kot na grožnjo naravi in tradicionalnemu načinu življenja, temveč predvsem kot na eno od ekosistemskih storitev, ki jih Alpe nudijo Evropi in svetu in kot na pomembno priložnost za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Udeleženci včerajšnjega študijskega obiska so spoznali dve dobri praksi na tem področju: ekološko vas Čadrg ter koncept oskrbe in ravnanja z energijo v Bohinj Park Hotelu.

Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, Cipro Slovenija, Slovensko turistično organizacijo in Turistično zvezo Slovenije.

Vas Čadrg so prebivalci poimenovali ekovas, saj so kar štiri od petih kmetij ekološke. Na kmetijah redijo krave, ovce in koze, ponujajo ekološko mleko in mlečne izdelke ter imajo svojo lastno znamko, sir Tolminc, izdelan v vaški sirarni. Tradicija sirarstva v vasi traja že več kot 700 let.

S prehodom na ekološko rejo govedi (prve tri kmetije so se za ta proces odločile leta 1999) na osnovi paše in lastne krme s travnikov so dosegli znižanje izpustov. Ker je zaradi ekološkega kmetijstva in z njim povezane turistične dejavnosti izboljšan dohodek prebivalcev vasi, je kakovost življenja višja, gorsko podeželje pa ostaja ohranjeno. V vasi trenutno živi 37 ljudi, odkar je sicer ozka in strma gorska cesta dobila asfaltno prevleko, pa sta se nazaj priselili dve družini, je povedala Marija Benčina iz ekološke Turistične kmetije Pri Lovrč.

Čadrg je »mlada« vas, skoraj polovica prebivalcev je starih okoli 30 let, 5 otrok pa je mlajših od 6 let. Marija Benčina je ob predstavitvi kmetovanja v njihovi vasi poudarila še, da bi morala država kmete na gorskih območjih zaradi težavnejših razmer za kmetovanje obravnavati drugače kot druge ostale kmete, vsem kmetom pa bi morala nalagati manj birokratskih ovir in administrativnih opravil.

Po ogledu vaške sirarne so se udeleženci z avtovlakom iz Podbrda odpeljali v Bohinj Park Hotel v Bohinjsko Bistrico, kjer so spoznali integralni koncept oskrbe in ravnanja z energijo v hotelu, ki je eden najbolj naprednih in energijsko varčnih hotelov v srednje-evropskem prostoru. Hotel ima lastno energetsko vrtino ter lastno energetsko postajo za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. Sistem, v katerem sta povezani kogeneracijski enoti in toplotne črpalke, omogoča bistveno nižje izpuste CO2 – 0,12 kg/kWh toplote.

V primerjavi z neposredno uporabo utekočinjenega naftnega plina ali porabo električne energije v primeru samostojnega delovanja toplotne črpalke to pomeni 56-odstotno zmanjšanje izpustov. Po besedah direktorja hotela Anžeta Čokla v hotelu visoko energetsko učinkovitost dosegajo tudi z učinkovito razsvetljavo, elektronskimi varčnimi napravami ter integracijo rezervacijskega sistema in centralnega nadzornega sistema.   

Hotel je pomemben tudi z vidika zaposlovanja lokalnega prebivalstva, 84 odstotkov zaposlenih je namreč lokalnih prebivalcev.
Več o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse na www.slovenija-co2.si, kontakt za medije Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, karmen@umanotera.org

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

Bohinj Park Hotel
Koncept oskrbe in ravnanja z energijo v hotelu je integralen. Toplota za ogrevanje se zagotavlja s toplotnimi črpalkami z geotermalno vodo iz vrtine ob objektu. Objekt se ogreva z nizkotemperaturnim podnim ogrevanjem in grelnimi gredami. Poleti se z geotermalno vodo pripravlja topla sanitarna voda, ohlajena voda pa se preko hladilnih gredi uporabi za hlajenje objekta. Notranji toplotni viri računalnikov v prostoru s centralnim nadzornim sistemom se hladijo s toplotno črpalko vrste zrak-voda, odvedena toplota se uporablja za segrevanje sanitarne vode.  

Odpadna voda iz tušev in umivalnikov se zbira in pred izpustom ohladi s toplotnimi črpalkami. Ohlajena geotermalna voda pa se uporablja tudi za izplakovanje stranišč.

Oskrba objekta z električno energijo, tudi za delovanje toplotnih črpalk, je avtonomna, saj sta vgrajeni dve enoti za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote. Toplota iz kogeneracijskih naprav se uporablja za ogrevanje bazenske vode.

Sistem, v katerem sta povezani kogeneracijski enoti in toplotne črpalke na geotermalno vodo in odpadno sanitarno vodo, omogoča bistveno nižje izpuste CO2 – 0,12 kg/kWh toplote. V primerjavi z neposredno uporabo utekočinjenega naftnega plina (0,215 kg CO2 /kWh) ali porabo električne energije v primeru samostojnega delovanja toplotne črpalke (0,210 kg CO2/kWh) to pomeni 56-odstotno zmanjšanje izpustov.

Bohinj Park Hotel je pomemben tudi z vidika zaposlovanja lokalnega prebivalstva. Prejel je več priznanj in nagrad, npr. SLOVENIA GREEN - Zeleni zgled slovenskega turizma 2009, Energetsko učinkovito podjetje 2010 ter GREEN GLOBE certifikat 2010 - mednarodni certifikat za trajnostno sonaravno delovanje in menedžment v turizmu. Hotel je med pionirji novega modela turistične ponudbe v Sloveniji.

Spletna stran: www.bohinj-park-hotel.si

Dodatni viri

• (ang) Portal Evropske komisije o energetiki (Renewable Energy), www.ec.europa.eu/energy/
• Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Sektor za URE in OVE, www.mzip.gov.si (delovna področja/energetika/učinkovita raba in obnovljivi viri energije),
• Neposredna povezava: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/ucinkovita_raba_in_obnovljivi_viri_energije/
• Kazalci okolja v Sloveniji, Agencija RS za okolje, http://kazalci.arso.gov.si/, (energija) 
• Neposredna povezava http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=21
• Center za energetsko učinkovitost Jožef Stefan, www.rcp.ijs.si/ceu/
• Obnovljivi viri energije, Focus društvo, www.focus.si/ove
• Strategije slovenskega turizma, Slovenska turistična organizacija, www.slovenia.info (raziskave in razvoj/strategije slovenskega turizma)
• Neposredna povezava: http://www.slovenia.info/si/Strategije-slovenskega-turizma.htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=0&lng=1
• Zeleni turizem – Slovenia Green, Slovenska turistična organizacija, www.slovenia.info  (raziskave in razvoj/zeleni turizem)
• Neposredna povezava: http://www.slovenia.info/si/Zeleni- turizem.htm?ps_eko_turizem=0&lng=1 

Čadrg
Vas Čadrg so prebivalci poimenovali ekovas, saj so kar štiri od petih kmetij ekološke. Ponujajo ekološko mleko in mlečne izdelke (kravji sir, sirarska skuta, sirotka) ter imajo svojo lastno znamko, sir Tolminc, izdelan v vaški sirarni. Obnovo sirarne je sofinancirala občina Tolmin, podporo je nudila tudi Kmetijska svetovalna služba.

Prehod s konvencionalnega na ekološko kmetovanje je bil za Čadrg skoraj samoumeven. Že pred odločitvijo za ekološko kmetovanje je vzreja govedi temeljila na tradicionalnih izkušnjah, kar velja tudi za oskrbo pašnikov in pridelavo krme za živino. Tudi sir in skuto so izdelovali po tradicionalnem postopku.

Tako so morali zaradi ekološkega kmetovanja prilagoditi le hleve, ker morajo imeti živali več prostora in svetlobe, sicer pa so glede paše in pridelave krme nadaljevali brez večjih sprememb. Pri prehrani živine uporabljajo dodatke, ki jih dovoljujejo smernice za ekološko kmetovanje, sicer pa vaški pašniki dajejo zelo kakovostno krmo. To se še posebno pozna pri poznopomladanskem siru, izdelanem iz mleka, ki ga krave dajo po najsočnejši zgodnji paši. Pozimi krmijo govedi s travno silažo, ki tvori dobro polovico vse krme, in s senom.

Prvo leto po vključitvi v nadzor ekološkega kmetovanja so na tovrstno gospodarjenje prešle tri kmetije od petih, pozneje se jim je pridružila še ena, tako da je Čadrg zdaj po načinu kmetovanja skorajda v celoti ekološka vas. S prehodom na ekološko rejo govedi na osnovi paše in lastne krme s travnikov, in ne na osnovi tuje ali celo uvožene krme, ki ima visok ogljični odtis, so dosegli znižanje izpustov. Ker je zaradi ekološkega kmetijstva in z njim povezane turistične dejavnosti izboljšan dohodek prebivalcev vasi, je kakovost življenja višja, gorsko podeželje pa ostaja ohranjeno.

Kontakt

• Ekološka kmetija Pri Križarju, Čadrg 21, www.pri-krizarju.si
• Ekološka kmetija Pri Kumru, Čadrg 7, 031 265 960
• Ekološka kmetija Pri Lovrču, Čadrg 8, marija.cadrg@gmail.com  
• Ekološka kmetija Pri Seljanu, Čadrg 20, seljan@siol.net
• Kmetija Pri Lokarju, Čadrg 22, 041 618 713

Dodatni viri

• Portal Evropske komisije o ekološkem kmetijstvu http://ec.europa.eu/agriculture/organic/home_sl
• Portal Evropske komisije o razvoju podeželja, http://ec.europa.eu/agriculture/index_sl.htm  
• Ekološko kmetovanje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, www.mko.gov.si (delovna področja/kmetijstvo/ekološko kmetovanje)
• Neposredna povezava: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/  
• Podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, www.mko.gov.si (delovna področja/ podeželje)
• Neposredna povezava: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/podezelje/  
• Koalicija za trajnostni razvoj podeželja, www.itr.si/nvo-portal  (področja)
• Neposredna povezava: http://www.itr.si/nvo-portal/mapa/trp_eu_slo 
• Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije www.zveza-ekokmet.si 
• Strategije slovenskega turizma, Slovenska turistična organizacija, www.slovenia.info (raziskave in razvoj/strategije slovenskega turizma)
• Neposredna povezava: http://www.slovenia.info/si/Strategije-slovenskega-turizma.htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=0&lng=1 
• Zeleni turizem – Slovenia Green, Slovenska turistična organizacija, www.slovenia.info (raziskave in razvoj/zeleni turizem)
• Neposredna povezava: http://www.slovenia.info/si/Zeleni-turizem.htm?ps_eko_turizem=0&lng=1 
• Triglavski narodni park, www.tnp.si