Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 2. november 2010 @ 10:08 CET
Uporabnik: žblj
Dal sem ti hišo
Dal sem ti hišo in z njo vrt.
Dal sem ti življenje in z njim smrt.
Ni pomembna niti hiša niti vrt.
Pomembno je, kar delaš z Mojim darilom,
kako v življenju in smrti živiš.
torek, 2. november 2010 @ 00:18 CET
Uporabnik: žblj
Vrh vsake filozofije
Vrh vsake filozofije in religije je spoznanje: jaz sem Ti, jaz sem To, jaz sem Jaz.
Na ta vrh se lahko povzpneš tudi brez filozofije; z neposrednim, sladkim uvidom v vseprisotnost ljubezni.
ponedeljek, 1. november 2010 @ 10:06 CET
Uporabnik: žblj
Bodi to, kar si
Bodi to, kar si – ker sem Jaz to.
Dovolj si bila tisto, kar nisi.
Bodi to kar si in spoznala boš največjo skrivnost,
da nikoli nisi bila, kar nisi, da sem vedno in vse bil Jaz.
Jaz, kateri sem hotel videti, ali lahko naredim tako prepričljivo krinko, da bi z njo Sebe prevaral.
Prepričal Sebe, da je to nekdo drug…
To je skrivnost tvoje glinene posode,
voda življenja,
živa voda.
nedelja, 31. oktober 2010 @ 10:04 CET
Uporabnik: žblj
Daj mi svoje negodovanje
Daj mi svoje negodovanje, svoje privzdignjene obrvi, svoje neizgovorjene obsodbe.
Iz njih zamesim kruh za lačne ljubezni, za tiste, ozmerjane, izobčene, obsojene na neljubezen.
Svojih zamer ne puščaj kot zapah na vratih srca.
Hitro potrebujem vse vaše grde misli, zmerljivke, obrnjene hrbte.
Hitro potrebujem vas, neuklonjene pod bremenom slabe volje,
vas, ki ste pokončni kot sončnice, ki se soncu klanjajo z glavo in ne s telesom.
nedelja, 31. oktober 2010 @ 10:03 CET
Uporabnik: žblj
Mrak si včasih domišlja
Mrak si včasih domišlja, da je nekaj in nekdo.
Pravzaprav je samo odsotnost nekoga in nečesa.
Trepeta pred tem, da bi prišla na dan njegova ničevost in nikogaršnjost.
Še niste odkrili drugega imena mraka?
Ja, točno tako se imenuje: Ego: nizka zavest.
sobota, 30. oktober 2010 @ 05:02 CEST
Uporabnik: žblj
Vzemite svetle, krepke metle in začnite pri svoji hiši.
Ne ozirajte se na prah in kašelj.
V vaši hiši so se udomačile pajčevine mnogih nepospravljenih življenj.
Pepel na ognjišču je vaše rodoslovje.
Saje v dimniku so vaše želje.
Ulica bo šla mimo vaše hiše upočasnjeno, navdušeno.
Ozrla se bo na pločnike in poklicala veter, da pomete in dež, da odplavi prah.
Trg se bo zgledoval po ulici in prevzel dež in veter, da ne bi zaostal v velikem, skupnem pospravljanju.
Ne dvomite: z vašo metlo se začne čistoča vašega kraja.
petek, 29. oktober 2010 @ 11:17 CEST
Uporabnik: žblj
Priporočilo potnikom skozi 108x108
To so sledi, po katerih živi mrtveci vstopajo v nov dan.
To so vodniki v podzemlju, za duše, omrtvičene s telesom.
To so tlorisi za prehod skozi temo razuzdanega uma.
Prebirajte jih, kot bi prebirali sebe,
listajte, kot bi sebe listali.
V resnici ne listate knjige,
temveč ona, z vašimi rokami, lista vas
in vas bere z vašim srcem in očmi.
To niso knjige, to ste vi,
smerokazi in potniki
skozi mračen trušč uma.
četrtek, 28. oktober 2010 @ 11:14 CEST
Uporabnik: žblj
Ljubim, kadar Mati v Meni prosi Očeta v Meni
Ljubim, kadar Mati v Meni prosti Očeta v Meni za vas, Najine otroke.
Pustim Ji, da Me prosti.
Pravim ji: bova videla.
Ko se Njen obraz zmrači zaradi vaših prestopkov, jo hitro objamem, pokrijem oči z rokami in usta zapečatim s poljubom.
Utihne v Mojem naročju, kot vi, včasih v Njenem.
sreda, 27. oktober 2010 @ 11:12 CEST
Uporabnik: žblj
Moja zemljepisna širina
Moja zemljepisna širina je ljubezen.
Moja zemljepisna dolžina je večnost.
Iščite Me tam, kjer prebivam;
tam, kjer se križata navpičnica in vodoravnica.
torek, 26. oktober 2010 @ 11:10 CEST
Uporabnik: žblj
Čakal sem
Čakal sem, dokler ni tvoj krč popustil, dokler niso tvoji prsti sami segli v zadnji žep, kamor si potisnila stvari, ki so zate greh in sramota.
Karkoli daš Meni, v prošnji da vzamem, to ni več niti greh niti sramota, temveč dar, ki te osvobaja.
Od tebe si nisem želel, da Mi daš samo tisto, kar si ti mislila dati.
Želel sem tudi tisto, česar Mi nisi mislila dati, tisto, kar si oddvojila kot nečist, strupen odpadek.
Ni tako globokega žepa, da ga tvoji prsti ne bi mogli prekopati, ko jih zasrbi, ko pride čas.
To sem čakal – da pod Moje sonce izvlečeš mrak, katerega si porinila v svoje zadnje predale in da ves radosten odigram s teboj Svojo prisotnost v njem, v ponujenem;
ker ko sem Jaz, tedaj ni greh,
ko je sonce, ni teme.
torek, 26. oktober 2010 @ 11:09 CEST
Uporabnik: žblj
Dopusti svojemu telesu
Dopusti svojemu telesu, da je priča duši:
da se zvije od bolečine, kadar njo boli.
Kako bi sicer spoznala, opazila, sprejela njeno muko?
Dopusti mu, da meče iz sebe oblake mesene pozabe, da krči srčno deblo na poti v krošnjo spominjanja.
Tako boš spoznala, da veš tudi tisto, česar ne znaš.
Dopusti mu, da je ekran, na katerem boš prebirala sporočila notranjega planeta: ta planet zaobjema zunanji svet, vendar ni podrejen zunanjemu svetu, ker je nedosegljiv vsakemu manjšemu obsegu od vseobsega.