|  Tokrat si lahko preberete nekaj navedkov, ki se nanašajo na učenje. Pot učenca ni lahka, saj je polna preizkušenj, zato ob sebi potrebuje učitelja, ki ga usmerja, čeprav se mora čez preizkušnje prebiti sam. Učitelj mu pot »samo pokaže«, da mu zemljevid, toda pot mora učenec prehoditi sam.
Vsakdo od nas je učenec – učenec življenja, ki nas uči tako, da pred nas postavlja naloge, težave. Od nas je odvisno, ali se bomo umaknili ali pa se s težavami soočili in tako notranje zrasli. Toda kaj pomeni soočanje s težavami?
To je predvsem premagovanje svojih lastnih pomanjkljivosti, svojih notranjih »sovražnikov«, kot so strah, jeza, neznanje, zlonamerne misli itn. Premagovanje samega sebe pomeni, da imamo nadzor nad lastnimi mislimi, čustvi in dejanji. Z vsako premagano hibo in z vsako vrlino, ki zmagoslavno vznikne na njenem mestu, se za korak približamo svobodi in s tem tudi uresničitvi sebe kot človeškega bitja.
O UČENJU
Pripravi se, kajti potovati boš moral sam. Učitelj ti pot lahko samo pokaže. Ta je ista za vse, toda načini za dosego cilja se razlikujejo od romarja do romarja.
***
Vsak poraz je uspeh in vsak iskreni poskus bo nekega dne poplačan. Stebla svetih kali, ki poženejo in neopažene rastejo v učenčevi duši, se ob vsaki novi preizkušnji okrepijo, ovijajo se kot trst, vendar se nikoli ne morejo zlomiti niti izginiti. Ko pride njihov čas, se razcvetejo.
***
Da bi mogel zlati plamen zaplamteti z mirnim sijajem, mora biti svetilka dobro zaščitena pred vsakršnim vetrom. Črni jantar, izpostavljen spremenljivemu vetru, se bo zasvetlikal, trepetajoči plamen pa bo na belo svetišče duše metal varljive, temne in vselej spreminjajoče se sence.
***
Bodi potrpežljiv, učenec, kot tisti, ki se ne boji neuspeha in si ne prizadeva za uspeh.
***
Bodi vztrajen kot tisti, ki traja večno.
***
Čiste, jasne in kristalne vode večnega življenja se ne morejo združiti z blatnimi nalivi monsunske nevihte.
***
Nebeška rosa, ki se v lotosovem cvetu zablešči s prvim jutranjim žarkom, se zlije s prahom, ko pade na zemljo. Glej, biser je zdaj košček blata.
***
Bori se s svojimi nečistimi mislimi, preden te nadvladajo. Z njimi ravnaj tako, kakor bi one ravnale s teboj. Če jih boš pustil živeti ter jim dovolil, da poženejo korenine in zrastejo, vedi, da te bodo prerasle in ubile. Pazi, učenec, niti njihovi senci ne dovoli blizu, ker bi ta hitro rastoči in vedno močnejši stvor prevzel tvoje celotno bitje, še preden bi se zavedel temne prisotnosti nečiste pošasti.
***
Ne moreš potovati po Poti, preden sam ne postaneš Pot.
Pred teboj je dolga in težka pot, o učenec. En sam pomislek na preteklost, ki si jo pustil za sabo, te bo povlekel v globino in znova boš moral začeti vzpon. Ubij v sebi vsakršen spomin na preteklost. Ne glej nazaj, drugače si izgubljen.
***
Ne verjemi, da lahko izkoreniniš željo, če se ji predaš ali jo zadovoljiš, kajti ta sramotna prevara je delo Mare. Če slabosti hraniš, rastejo in se krepijo tako kot črv, ki se redi v srcu cveta.
www.akropola.org |
NE ZAMUDITE
Glas tišine: O učenju
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sreda, 2. februar 2011 @ 22:01 CET
Mogoče bo še komu.
Učenec, če so ti prvi koraki težki, vedi da je to zaradi tega, ker ti je to, kaj ovira pot zelo blizu.
Vedi, da ima prevara dva vidika. Dobrega in slabega. Iz vidika resničnega sta oba slaba.
Vsak, ki stopi na pot se loti najprej slabega vidika in se ga kar hitro znebi in otrese. Vendar dober vidik je zelo zahrbten in je marsikomu spravil resnično bit v ječo, bit, ki stremi in si utira pot iz sveta te dvojnosti k resnično dobrem.
Paziti se moraš da ne flertaš z lepimi aspekti slabega. Flertanje pomeni, da ti je to še malo všeč in v globini duše te bo to skušalo prevarati in ti govorilo mogoče pa je to vseeno tisto tapravo. Zakaj bi imel tako težko in še zelo nevarno pot.
Torej ne dovoli tega, kajti če dovoliš se bo skušalo pomešati z tvojo izvorno dušo ki stremi k resnično dobrem in šele komaj postaja zavestna.
V vseh bojih se moraš tako držati, ampak predvsem pazi ob času poraza, kajti takrat naj bodo tvoja dejanja zmeraj v smeri resnično dobrega z vsem kaj premoreš, torej napravi najboljše kar znaš in premoreš.
To ti bo pomagalo, da ob težkih preizkušnjah ne narediš lastnih dejanj, z katerimi bi škodoval samemu sebi.
Vedi da so mnogi imeli v težkih trenutkih samo to.
To je v resnici tudi prva božja pomoč, kajti resnično, človeka tam, ki je brez krivde in je po njem, ta ne zapusti, in tudi tam ga prav rad ozavesti, še pomisliti na to nam ni treba, tam on je..