NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"   
    ponedeljek, 13. december 2010 @ 05:01 CET
    Uporabnik: veselanona

    ... Drobno dete,
    v ljubezni spočeto,
    v bolečinah rojeno!
    Mati!
    Kako zelo te je ljubila,
    ob tebi nase pozabila,
    da bi na stara leta,
    od skrbi za tebe izžeta,
    se lahko na tvojo ramo naslonila!

    ...in če bi čez dobro uro kdo skrivaj pogledal v Brinarjevo izbo, bi se mu nudil neskončno žalosten prizor. Tona je vsa sključena ždela za mizo, telo pa ji je stresal jok. Debele solze so ji polzele po zgubanih licih in kapljale na zgarane dlani.

    Mirko je živčno hodil od okna do vrat pa spet nazaj in ni vedel, kako naj pomiri skrušeno, v dno duše prizadeto mater. Le zakaj ni raje molčal in jo pustil še naprej živeti z njenimi sanjami? Res bi se moral še naprej vračati domov in ji polniti ušesa s praznimi obljubami, a veliko manj bi bile boleče laži kot resnica...

    ...Osredkar se niti sam ni zavedal, da ga je sinova odločitev oplazila kot slana, ki čez noč ožge mlade poganjke starega drevesa. Saj je tudi res bil kot staro drevo. Močne korenine so ga z leti priklenile na rodno zemljo.Otroci so mu bili kot močne veje in vedno, ko je eden izmed njih odšel, mu je bilo, kod da se je ena od teh vej odlomila. Samo ena, najmočnejša, mu je še ostala. Ko je že vse kazalo, da bo prav ta najmočneje pognala in obrodila nov sad, jo je kruto odlomila želja po boljšem, predvsem pa lagodnejšem življenju, ki ga je ponujala dolina...

    Sosed
    Bila sva si kot brata,
    še včeraj tako blizu,
    danes pa med nama zrasla je pregrada,
    zgrajena iz strahu,
    da imel bi eden več kot drugi.
    Kdo ve, če še kdaj si bova blizu?...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja veselanona
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči" | 6 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: kajster dne četrtek, 16. december 2010 @ 11:10 CET
    Vse življenje jo ljubiš-
    vse ji daš-
    na stara leta pa-
    samo kreg imaš!!

    kajster


    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: Nan dne četrtek, 16. december 2010 @ 18:37 CET
    Takole iskreno pisati, zares pogumno.

    http://www.nacional.hr/clanak/38827/zivot-bez-krpelja


    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: veselanona dne petek, 17. december 2010 @ 12:16 CET
    Nekdo pravi, da je napisano pogumno? Kaj hoče s tem povedati?
    Knjiga iz katere so odlomki, je napisana po pripovedih tistih, ki so
    tako življenje skusili.


    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: B.L. dne sobota, 18. december 2010 @ 20:31 CET
    Ojla, nonči, prav lepo pozdravljena (res simpatičen nick si si nadela)!

    Meni se zdi, da se nanov (nanin) komentarček nanaša na link, ki ga je ponudil(a). Sem odprla, prebrala in sem mu (ji) že hotela čestitati za dober izbor. Prava osvežitev!
    Zapisi ženske, ki ne visi na svojih otrocih, ženske, ki se je odločila, da ne bo hranila se z njihovo energijo. Bravo!


    Res, nihče si ne zasluži, da bi bil izsiljevan v imenu porodnih bolečin. (kot recimo je nakazano v tvojih verzih).
    Veselanona, predvidevam, da ti si rodila - in potem dobro veš, o čem govorim, kajne?
    Najsi bodo bolečine še tako strašne in neznosne, a ko stisneš k sebi nebogljeno štručko, je vse hudo pozabljeno. Zares zares pozabljeno. Od poroda ostane samo še velik občutek sreče, neskončnega veselja, popolnega zadovoljstva in izpolnitve.
    Zato otroku lahko rečeš samo: HVALA!
    Takrat in tudi potem, ko odhaja v svet.

    Seveda pa razumem situacijo iz tvojega teksta. In družbenozgodovinsko ozadje, ki pripelje do življenja po takih vzorcih. Razumem, zato ne obsojam. - A ne da se mi o tem pisati. To naj ostane preteklosti.
    Zdaj gradimo prihodnost!

    Ga prepoznavamo in ne potrebujemo ga več - čustvenega izsiljevanja.

    Zato pozdravljam nanovo (nanino) odločitev, da pod tvoj tekst prilepi link do kolumne Vedrane Rudan, ki prikazuje drugačen pogled na odnos: starši – odrasli otroci.


    Veselanona, tebi pa lep pozdrav
    in želim ti navdiha za nove prispevke.



    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 18. december 2010 @ 23:17 CET
    B.L.
    jaz sem sicer čakala da se Nekdo oglasi, tvoj komentar je pa lepo vse pojasnil.
    Hvala. :)

    Vsem ena hudomušna.
    http://www.youtube.com/watch?v=nnMX3_ELDb0



    Odlomki iz knjige "Ugašujoče luči"

    Prispeval/a: B.L. dne nedelja, 19. december 2010 @ 17:51 CET
    Nan

    Haha …
    jah, tudi jaz ne vem, kje se ta nebodigatreba skriva! Prav čudno je sem not' padu. (malo moteče …)
    N e k d o o !!!!

    :) :) :)


    No, glavno, da zdaj vem, da si ti na –A.
    Sorči, nisem vedela spola.
    Ampak, Nan, vidim, da sem ga še malo posračkala. Všeč mi je bil tvoj komentar, evo, da ima tvoj nick veliko začetnico, sem pa spregledala! - Tako da še enkrat: sorči. :)
    Jah, kaj č'mo! Kar je, je.



    Pa ne me kepat, sem že bila 'umavžana'!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,59 seconds