Zame je dejstvo ker sem tukaj, da sem od nekod prišel. To, da spet odidem jemljem kot vsakodnevno spanje. Tretjino ga prespim, to je povprečno 25 let ene inkarnacije, veliko časa v "kratkem" življenju. Zavoljo sna se nihče ne vznemirja. Ker prihajam iz nečasa, jemljem bivanje v času kot šolo, soočanja, kot možnost, da v omejenih okoliščinah gojim neomejene potenciale, ki nedvomno tičijo v meni. Odkrivam jih, potrpežljiv sem. Odhajam - prihajam, iz odra sveta v zaodrje, kot v nekakšni nadaljevanki. Vznemirljivo, vredno pozornosti. Zato si ne belim las s tako-imenovano smrtjo, saj razpade le vozilo-telo, katerega upravlja moj Višji jaz ali Duša.

[ Odgovori na to | # ]