Moji so vsi letni časi…vsak posebej je moj, na nek način, na kakšen, vemo…nosimo ga globoko v srcih, samo jaz in oni z mano. Vsak zase imamo svoje skrivnosti, ki pa jih poznamo samo mi - oni in jaz.

Vendarle, čas zime je nekaj, kar ga dela posebnega, dela ga tako skrivnostnega…tako enkratnega….globoko duhovnega.

To je tisti čas, ko se na stežaj odpirajo vrata v svet duha in se naredi prostor za živo svetlobo, v katero je odeto notranje kraljestvo. Vidimo jo lahko samo s srcem, dušo, ne z očmi. Obstaja pa en pogoj in ta je, da ne spimo, ko hodimo, da poslušamo naravo okoli sebe….da živimo za njo.

Takrat se ustvari prostor za posebno tišino, ki leže kot pajčolan na nas…naravo. Narahlo vstopa v naš svet skozi padanje na milijone snežink, ko postane vse ogrnjeno v belino…hlad in molčanje.

Moji so vsi letni časi…vsak posebej je moj, vsak ima svoj čar, lepoto, toda božične angele čutim le v beli zimi.