Tekstilnica postaja zaradi svoje dejavnosti vedno bolj prepoznavna, k čemur sta prispevala oba partnerja - zadruga Dobrote in Društvo Ekologi brez meja.

V tekstilnem obratu zadruge Dobrote v Dravogradu se je obrnilo več 100 ton rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila. Zaposleni zbrani tekstil sortirajo, izdelujejo industrijske krpe, druge uporabne izdelke in poskrbijo za ponovno rabo tekstila. 

Projekt je omogočil delo 6 brezposelnim ljudem. Poleg tega je v obratu na voljo tudi pralnica za večje količine tekstila, ki jo koristijo predvsem nekateri hoteli in gostinski obrati v okolici.

Sporočilo za javnost, Inštitut za trajnostni razvoj in Plan B za Slovenijo
Evropski parlament je z jasno večino glasoval v podporo uredbi, ki bo državam članicam zagotovila nove mehanizme za prepoved gojenja GS rastlin na svojem ozemlju. Besedilo direktive je rezultat dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU, ki je bil sklenjen 4. decembra. Potrjeni predlog vsebuje nekatere izboljšave prvotnega besedila, ki smo ga tudi slovenske okoljske nevladne organizacije ocenile za nesprejemljivega v več točkah.

Sektor ekološkega kmetijstva, ki ga predstavlja IFOAM EU, čigar slovenski član je Inštitut za trajnostni razvoj, je pozdravil pravico držav članic do prepovedi gojenja GS rastlin. Obenem obžalujemo dejstvo, da vlade, ki ne bodo želele prepovedati gensko spremenjenih kultur, ne bodo obvezane zagotoviti varovanja pred onesnaženjem z GSO v kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo in hrana sta brez GSO in tako bi moralo tudi ostati.

Gozd s svojimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami določa Slovenijo, zato zahteva transparenten in vključujoč proces novelacije gozdne zakonodaje

Skorajšnja prenova gozdne zakonodaje mora biti transparentna in vključujoča, za pogovor o upravljanju z gozdovi pa potrebujemo širok prostor. To sporočata izjemno velik odziv na današnji posvet Gozd – naše skupno dobro v Državnem svetu in plodna razprava po njem. Posvet je pripravil Državni svet Republike Slovenije v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pravljičarji nam ne ponujajo le pravljice o gospodarski rasti, temveč nam servirajo tudi pravljico o trajnostnem razvoju. Neprestana rast na končno velikem planetu je že sama po sebi neumnost, toda pravljica o trajnostnem razvoju v kapitalizmu je še veliko bolj neumna, kot bo razvidno; v resnici pa ni le neumna, temveč je tudi nora in izjemno nevarna. Pred nami so težki časi.

Vsako leto naj bi ljudje pokupili več dobrin in več blaga. Propaganda je zato nujna, kajti zrel, razumen, psihično uravnovešen človek nima nobene potrebe po nenehnem kopičenju dobrin. Nima nobene potrebe, da zamenja avto vsakih nekaj let ali prenosni telefon vsakih nekaj mesecev in nima potrebe, da kupi novo srajco vsakih nekaj dni. Vse te potrebe je treba umetno vstaviti vanj, da bi bil dober potrošnik, zato jih tudi vstavljajo.

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo letos posebno pozornost namenili vodi. Sredi leta bodo odprli razstavo, na kateri bodo ta naravni element obravnavali celostno. Z razstavo pa bodo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, tudi napovedali Ljubljano, zeleno prestolnico Evrope 2016.

Projekt Voda je v letih 2015/16 osrednji projekt MGML-ja s področja dediščine in je vpet v širšo mrežo dolgoročnih projektov in stalnih partnerstev. Z njim želijo predvsem predstaviti muzejske zbirke iz depojev, ki jih javnost še ni videla, in ozaveščati o pomenu vode v preteklosti in sedanjosti ter ohranjanja vode za prihodnost.

Leto 2014 je bilo, vsaj kar se tiče vremena, leto rekordov. Izmerjene temperature so bile najtoplejše v zgodovini merjenja. Zahvala gre januarju, ki je bil skoraj 5 stopinj toplejši od povprečja.

"V vsej zgodovini meritev, ki marsikje segajo že več kot 100 let nazaj, še ni bilo tako toplega leta. Visoke povprečne temperature so predvsem posledica razmeroma toplih noči, ki so bile bolj oblačne in zato se ozračje ni tako ohlajalo," je za TV Slovenija povedal vremenoslovec Brane Gregorčič.

V AAG smo prejeli odgovor iz MOP-a na naš dopis glede neurejene zakonodaje na področju vetrnih elektrarn

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 7. julija 2014 ter ponovno 24.11.2014 na državne organe poslala URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN v katerem smo med drugim zapisali, da v slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva na zdravje ljudi.

To področje ni zakonsko urejeno in da bomo zaradi neurejene zakonodaje v AAG zaradi načela previdnosti zagovarjali iz načela previdnosti graditev vetrnic v oddaljenosti 2500 m in ne 800 m kot jih sedaj brez podlage zagovarja država vse dokler nam strokovnjaki in zato pristojne institucije ne bodo dokazale, katera je (še) varna razdalja izgradnje vetrnic od stanovanjskega objekta, ki ne bi imela negativnega vpliva na zdravje.

1) ČRNA LISTA AAG -2014

Od 17.12.2014 do 31.12.2014 je potekalo javno glasovanje o » Zmagovalcu črne liste 2014« . Komisija pri UO AAG, je 02.01.2015 po pregledu dokumentacije o javnem glasovanju le tega potrdila in razglaša, da si prvo mesto na »Črni listi 2014« si delita:

CINKARNA CELJE (odg. oseba Tomaž Benčina, generalni direktor) in 

MESTNA OBČINA CELJE (odg. oseba Bojan Šrot, župan)

OBRAZLOŽITEV:
V začetku decembra 2014 je namreč iz cinkarniške omare padel še en okoljski okostnjak: poljsko podjetje Environ je z vrsto analiz odkrilo, da Cinkarna stoji v območju strupenih odpadkov. Potrdili pa so tudi visoke koncentracije težkih kovin v podtalnici pod odlagališčem titanove sadre v Bukožlaku. Kot se v članku z naslovom ”Tudi ”nova” cinkarna je ekološka bomba” Dnevnik (6.12.2014) sprašuje: zakaj vpliv težkih kovin z območja sedanje cinkarne na zdravje ljudi več let ni zanimal nikogar.

V francoski regiji Ile-de-France, kamor spada tudi Pariz, so izdali uredbo o prepovedi kurjenja na drva, ki je sprožila val ogorčenja. Francoska ministrica za okolje je že napovedala razveljavitev uredbe, ki bi sicer začela veljati prihodnje leto.

"To odločitev, ki ne gre v pravi smeri, bom spremenila. Treba je biti nekoliko razumen. Nisem zagovornica družbe prepovedi," je v pogovoru za francosko televizijo napovedala okoljska ministrica Segolene Royal in dodala, da je prepoved pretirana. Prepoved kurjenja na drva je del ukrepov v boju proti onesnaženemu zraku. V 435 mestih bo sicer še naprej dovoljeno kurjenje na drva v pečeh na notranje izgorevanje.

V začetku leta sta se štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, pridružili še občini Bled in Gorje. Na Bledu trenutno nastane 442 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar je 159 kg mešanih odpadkov. Ločeno jih zberejo 64 %.

Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov (223 kg na prebivalca letno) in vsak prebivalec pridela le 80 kg mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Ravnanje z odpadki v obeh občinah zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled d.o.o.

Pogajalci 195 držav na podnebnem vrhu v Limi niso dosegli napredka glede priprave podlage za nov podnebni sporazum. Zapletlo se je pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Pripraviti morajo pogajalska izhodišča za podnebni dogovor v Parizu konec prihodnjega leta, hkrati pa doseči dogovor o formatu zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih morajo države podajati od prvega četrtletja prihodnjega leta.

Podnebni sporazum v Parizu bo prvi po Kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je iz zavez zmanjšanja izpustov izvzel revne države, zato ga ZDA niso niti ratificirale.

Naravo varnostniki strahujejo ves svet o katastrofi toplogrednih plinov, ki bodo dvignili povprečno temperaturo najmanj za 4 stopinje C in da bo zato nastala katastrofalna suša, a morje pa se bo na obalah dvignilo več kot 1 m in bodo poplavljena večina obmorskih mest in zato zahtevajo od držav milijardna sredstva, ki naj državljane dodatno udari po žepu, ko so že tako v globoki gospodarski krizi in nezaposlenosti.

Medtem pa je vsako leto hladnejše a vode je v atmosferi katastrofalno preveč, ki dodatno ustvarjajo ljudem ogromne škode in nesreče, je po meteoroloških meritvah letošnji Božič eden najhladnejših zadnjih let, a oni pa še kar naprej vztrajajo in zahtevajo milijonske sredstva od naših slovenskih državljanov!

ALPE ADRIA GREEN JE PODALA 29.12.2014 NA OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V KOPRU KAZENSKO OVADBO ZARADI NEUKREPANJA INŠPEKTORATA RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE IN POLICIJE POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA V PRIMERU TOVARNE LESONIT D.O.O. V ILIRSKI BISTRICI

V Alpe Adria Green smo 3. 11. 2014  na Inšpektorat RS za okolje in naravo podali zahtevo za izvedbo meritev hrupa, ki ga povzroča tovarna Lesonit d.o.o. v Ilirski Bistrici, ki je zelo moteč za okoliške prebivalce in imajo zaradi hrupa že zdravstvene posledice. V odgovoru, ki smo ga prejeli od inšpektorata, se sklicujejo, da so bile opravljene meritve najmanj 1x letno, ki so pokazale, da hrup ne presega mejnih vrednosti, vendar so bile opravljene v letu septembru 2013.

Triglavski ledenik, triglavska severna stena in ostale naravne znamenitosti kljub večletnemu denacionalizacijskemu postopku ostajajo v državni lasti.

Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana, ki je v postopku denacionalizacijska upravičenka, se namreč ne namerava pritožiti na zadnjo odločbo jeseniške upravne enote. Po njej so fosili v Kozji dolini, okno v južni steni Škrlatice, okno v Rjavini, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavsko brezno in Triglavski ledenik izvzeti iz parcele, ki se vrne Agrarni skupnosti Dovje - Mojstrana.

Zadržite toploto vašega doma tam kjer so izgube največje.

1. Zaščita oken
Podnevi odkrite okna tako, da omogočite sončnim žarkom vstop v vaš dom. Po sončnem zahodu pa zakrijte okna z zavesami in žaluzijami in na ta način prihranite izgube energije.

2. Zaščita zunanjih sten
Skozi zunanje stene uhaja toplota iz hiše. Raziskave so pokazale, da lahko navaden papirnat poster pomaga ohraniti do 1 stopinje toplote, kar ni malo. Pomagajo tudi slike, preproge, knjižne police itd.

Odstotek embalaže, ki je predelana, se je s 43 odstotkov leta 2004 povečal na 78 odstotkov leta 2012, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Količina odpadne embalaže se je od leta 2004 do leta 2008 povečevala, po tem letu pa z izjemo enega leta upadala. Leta 2004 je bilo odložene okoli 161.000 ton embalaže, leta 2008 pa je ta količina dosegla vrh z 215.000 tonami. Do leta 2012 se je ta količina zmanjšala na 202.000 ton, za katero so zadnji dostopni podatki.

Pariška županja se zavzema, da bi v mestu do leta 2020 prepovedali vožnjo z dizelskimi avtomobili in bi oblikovali soseske le za pešce.

Anne Hidalgo je dejala, da bo njen načrt za boj proti onesnaževanju mestni svet obravnaval v kratkem. "Res si želim, da dizelska vozila do leta 2020 ne bi imela več vstopa v Pariz." Dodala je, da bi lahko izjeme veljale za lastnike vozil z nizkimi dohodki, ki bi lahko svoje stare dizelske avtomobile v mestu uporabljali občasno.

Ministrstvo za okolje in prostor v pripravo novega dokumenta ni vključilo nevladnih organizacij – Spremembe na mestu, a ne dovolj celovite in premišljene

Okoljske nevladne organizacije, združene v Mreži Plan B za Slovenijo – nevladne organizacije za trajnostni razvoj podpirajo in pozdravljajo vsebino uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. »Toda uredba bi lahko naslovila več vprašanj, rok za obravnavo je bil za tako pomembne spremembe prekratek in predvsem v proces priprave niso bile vključene nevladne organizacije,« sta poudarili Barbara Kvac in Senka Vrbica iz mreže.

Alpe Adria Green je na podlagi prijave dne 18. 12. 2014 opravila ekološko patruljo v Planinski Vasi na zemljiščih nad izpostavo podjetja ASFALT KOVAČ, proizvodnja asfalta, d.o.o., Planinska vas 1A, 3225 Planina pri Sevnici in ugotovila nedovoljen poseg v prostor, ki se izvaja brez ustrezne dokumentacije.

V konkretnem primeru gre za odkop materiala - zemljine, odnosno rudarski poseg v naravo, ki bo imel trajne posledice. Ocenjujemo, da gre za agresiven poseg, saj je bilo v nekaj dneh odpeljanih najmanj 80 kamijonov zemljine.

Komisija UO Alpe Adria Green je dne 16. 12. 2014 izbrala ime četrtega četrtletja na ČRNI LISTI 2014.

Mesto na ČRNI LISTI 2014 si delita:

CINKARNA CELJE (odg. oseba Tomaž Benčina, generalni direktor)
in
MESTNA OBČINA CELJE (odg. oseba Bojan Šrot, župan)

V začetku decembra 2014 je namreč iz cinkarniške omare padel še en okoljski okostnjak: poljsko podjetje Environ je z vrsto analiz odkrilo, da Cinkarna stoji v območju strupenih odpadkov. Potrdili pa so tudi visoke koncentracije težkih kovin v podtalnici pod odlagališčem titanove sadre v Bukožlaku. Kot se v članku z naslovom ''Tudi ''nova'' cinkarna je ekološka bomba'' Dnevnik (6.12.2014) sprašuje: zakaj vpliv težkih kovin z območja sedanje cinkarne na zdravje ljudi več let ni zanimal nikogar.

Objavljena priporočila ključnim deležnikom za nadaljnje ukrepe za spodbujanje zelenih delovnih mest

Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili konkretna priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.

The Tusk Trust je nevladna organizacija, ustanovljena 1990 v Britaniji, ki promovira in financira temeljne ohranitvene programe v Afriki. Spodbudila in financirala je številne ohranitvene, skupnostno razvojne in okoljsko izobraževalne programe na tem kontinentu. Charlie Mayhew je izvršni direktor skupine. Leta 2005 mu je kraljica Elizabeta II. podelila nagrado MBE (najvišje priznanje Britanskega kraljestva). Za Share International se je z njim pogovarjal Jason Francis.

Zločin proti življenju v naravi

Share International: Kaj danes najbolj ogroža živalske vrste v Afriki?
Charlie Mayhew: Danes največjo grožnjo predstavlja izbruh kriminalnega lova na slone, nosoroge, pa tudi leve. Trenutno zaradi slonovine ubijejo 25.000 slonov letno (podatek za 2013). Samo v Južni Afriki so lani ubili 1000 nosorogov. Ta kriminalna dejavnost, ki jo poganja povpraševanje z Daljnega vzhoda, poteka pod okriljem organiziranih kriminalnih sindikatov in terorističnih organizacij, kar je to krizo privedlo na novo raven. To je temeljna grožnja afriški divjini danes. Dolgoročno pa so tveganja povezana z naraščanjem populacije na tem kontinentu, saj ljudje potrebujejo vedno več ozemlja. To je stalna grožnja sama po sebi, saj se krči življenjski prostor za mnoge vrste, predvsem za večje, denimo slone, ki potrebujejo obširna ozemlja.

Vlada Mira Cerarja je zadržana do konkretnega cilja EU zmanjšanja količin zavržene hrane za 30 % do leta 2025. Ekologi brez meja menijo, da je stališče vlade neutemeljeno. Od Vlade Mira Cerarja zahtevajo spremembo škodljivega stališča za delovna mesta, slovensko kmetijstvo, živilsko predelovalno industrijo, trgovino in že tako tanke denarnice slovenskih družin. V času potreb po jasnih usmeritvah, se Vlada s takšnim stališčem izogiba konkretnim ciljem preprečevanja nastajanja odpadne in zavržene hrane.

Vlada RS je na 12. redni seji, ki jo je vodil njen predsednik dr. Miro Cerar, sprejela stališče do Predloga direktive o spremembi direktiv o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi, v katerem sporoča, da Slovenija ne podpira “ambicioznih ciljev” EU, oziroma jih podpira zgolj načelno z resnimi zadržki.